Podjetnik logo
 

Ergonomija delovnega stola

Avtor: Arne Vehovar | Objava: 10.07.1999

Dober stol mora telesu dajati udobje, podporo in varnost, spodbujati mora pravilno držo in omogočati dinamicno gibanje.



Ergonomija je kompleksna interdisciplinarna znanost, ki se ukvarja s človekovim prilagajanjem delovnim razmeram. Njeni izsledki pomagajo oblikovalcem oblikovati stvari, ki kar najbolje zadovoljujejo človekove potrebe.
Posebna veja ergonomije je ergonomija sedenja, ki preučuje različne dejavnike, ki vplivajo na človeško telo pri sedenju.

Ljudje smo si zelo različni. Razlikujemo se po velikosti, teži, konstituciji, načinu, kako se premikamo in kako smo navajeni živeti, in tudi po načinu, kako sedimo. Sedenje je zelo dinamičen proces. Nihče ne sedi v enakem položaju dlje kot nekaj minut.

Človeško telo namreč ni bilo oblikovano za sedenje, in kakršnokoli sedenje nefiziološko obremenjuje določene dele telesa. Zato se tudi med sedenjem nenehno premikamo.

Nemogoče je torej izdelati sedež, ki bi bil enako udoben za vse. Dober stol mora omogočati prilagodljivost različnim uporabnikom in njihovemu načinu sedenja.

Bolečine hrbta, vratu, ramenskega obroča in zapestij so največkrat posledica slabega sedenja in slabo oblikovanega delovnega okolja. Kot pravita dr. Ronald Harwin in Collin Haynes v knjigi Zdravo delo z računalnikom, so slabi stoli v povezavi z napačnim načinom sedenja vzrok za več poškodb kot avtomobili, pištole in tovarniški stroji skupaj. V ZDA so težave s hrbtom drugi najpogostejši razlog za odsotnost z dela in najpogostejša zdravstvena težava pri ljudeh, mlajših od 45 let.

Kakšen naj bo torej delovni stol?

Telesu mora pri delu dajati udobje, podporo in varnost, spodbujati mora pravilno držo in omogočati dinamično gibanje.

Večina sodobnih pisarniških stolov ima mehanizem za nastavitev višine sedeža. Ta pomembno vpliva na udobnost sedenja. Sedež mora biti tako visoko, da je kot med stegnom in spodnjim delom noge 90 stopinj, ko so stopala plosko na tleh. V tem položaju so mišice stegen primerno razbremenjene, dobra opora nog pa daje telesu primerno stabilnost.

Globina sedeža - razdalja od sprednjega roba do hrbtnega naslona - ne sme biti večja, kot je razdalja od podkolenice do zadnje površine križa, saj bi dolgotrajen pritisk roba sedeža na stegno takoj za kolenskim sklepom lahko povzročil zastajanje krvnega obtoka. Prekratek sedež je lahko neudoben zaradi občutka slabše stabilnosti. Globina, ki naj bi zadovoljivo ustrezala 95 odstotkom vseh sedečih, je približno 43 cm.

Na udobnost sedenja vpliva tudi hrbtni naslon. Pomembno je, da naslon podpira hrbet v ledvenem delu, kar zagotavlja primerno držo telesa.

Sodobni pisarniški stoli imajo mehanizme, ki omogočajo sinhronizirani nagib sedeža in hrbtnega naslona. Tako je zagotovljena dinamična podpora telesa pri opravljanju najrazličnejših delovnih funkcij.

Za delo z računalnikom in primerno lego rok in zapestij je pomembna tudi možnost nastavitve višine naslonov za roke. Ti naj bi bili tako visoki, da je delovna ploskev le malo nad višino komolca.

Nove raziskave in novi načini dela v pisarnah porajajo tudi nove koncepte sedenja in nove oblike delovnih stolov.

KOMENTARJI

Če želite svoje mnenje o tem članku deliti z drugimi bralci vas vabimo, da svoje mnenje vpišete spodaj. Komentarjev ne cenzuriramo, samo v skrajnih primerih, ko gre za spodbujanje nestrpnosti, navajanje h kriminalnim dejanjem ipd. Za mnenja ne odgovarjamo.

 

 

Ime
Naslov *
Vsebina *

Prosimo seštejte enajst in sedem * 
Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *