Finančna svoboda po slovensko

V prejšnjih številkah ste lahko prebrali najprej nasvete finančnega guruja Roberta Kiyosakija, nato pa še predstavitev ameriške svetovalke Suze Orman, ki ima dolgoletne izkušnje pri upravljanju premoženja in ki zna svetovati ljudem, kako pravilno ravnati z denarjem. Napisala je vrsto zanimivih knjig s področja financ, v katerih navaja različne nasvete za pridobivanje denarja. Vi ste v aprilski številki lahko spoznali nasvete iz knjige The 9 steps to Financial Freedom (Devet korakov do finančne svobode), zato si tokrat poglejmo, kako teh devet korakov upoštevajo slovenski investitorji (varčevalci, vlagatelji).

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Prva in najpomembnejša ugotovitev, ki sem jo zaznal pri svojem delu, je, da večina išče iz trte izvite izgovore, kakršna sta »Nimam dovolj denarja, da bi lahko varčeval!« in »Hočem živeti danes, kako bo v prihodnje, me ne zanima – bo že kako!«  

Devet korakov do finančne svobode gospe Orman je prav gotovo pri nas namenjenih ljudem, ki radi iščejo takšne izgovore in ki se težko navajajo na dejstvo, da je čas socializma mimo, in na še bolj nestvarno pričakovanje, da bo za nas poskrbela mati država. Prvega koraka - Soočimo se s svojim finančnim položajem - žal mnogi ne upoštevajo. Da je res tako, lahko opazite sami, ko greste v nakupovalno središče (upam, da ne na zapravljalni izlet). Opazujte ljudi pred blagajno: ko je treba nakupljeno blago plačati, kupci preprosto plačajo s kartico in znesek plačila jih v tistem trenutku sploh ne zanima. Seveda jih zanima, ko so že doma, toda takrat je blago že kupljeno – potrebno ali nepotrebno (spomnite se pravila, da je 80 odstotkov kupljenega blaga uporabljenega samo dvajsetodstotno!). Tako se takšni nakupi ponavljajo, kupci pa za svoje soočanje s finančnim položajem naredijo samo to, da konec meseca preverijo, ali banka pravilno »odtrga« denar z njihovega bančnega računa. Če bi namesto s kartico plačevali z gotovino, bi imeli celoten pregled nad nujnostjo nakupa posameznega artikla, poleg tega pa bi imeli večji nadzor nad odhodki. Če vam kartica »dela težave«, vzemite v roke škarje in jo prerežite na pol. Tako se boste morali močno potruditi, da boste prišli do denarja, ki ga boste preračunljivo namenili investiciji in zapravljanju. 

Naslednji korak, ki govori o strahovih, bi si lahko ogledal vsakdo, če bi se postavil pred večje nakupovalno središče. In kar nekako bi se strinjal, da hočejo ljudje imeti vse, pa naj stane, kolikor hoče. Res je, v preteklosti nismo imeli vsega, drago je bilo, zdaj pa je videti, kot da bi radi ljudje nadoknadili zamujeno in si kupili čim več stvari, ki jih v mladosti pač niso mogli. Tudi strah pred investiranjem je prisoten, kar s pridom izkoriščajo prodajalci vzajemnih skladov. Zavedajo se namreč, da so ljudje, ki so imeli svoj denar »parkiran« v banki, končno dojeli, da banka z njihovim denarjem gradi svoj imperij in da je treba pobrati svoj kos pogače. Medijska psihoza o varnosti je povzročila, da lahko opazujemo velik pritok kapitala v vzajemne sklade, ki posledično povečujejo rast SBI 20. Avtobusi, velikanski plakati, radio, televizija - povsod samo še reklame o vlaganju v vzajemne sklade, varčevanje v bankah in zavarovalni izdelki naših zavarovalnic. Ste morda opazili reklamo, da je smiselno kupiti določeno nepremičnino z odlično bančno hipoteko in pri tem mesečno prejemati pozitivni denarni tok? Ne? Jaz tudi ne. Sem pa opazil »varnost«, ki vam je ne pozabijo prikazati. Verjamem, da je težko iti mimo omenjenih reklam, še bolje pa bi bilo, če bi si omislili svojega finančnega svetovalca in brali motivacijske ter finančne knjige. Tako boste »med vrsticami« našli pravo rešitev, razširili si boste obzorje in, ne nazadnje, pozabili na strahove. 

Pretirana pričakovanja  

Po Ormanovi se ljudje bojijo imeti več denarja, saj naj bi se zato morali odreči zdravju, ljubezni, osebni sreči. V Sloveniji si velika večina želi imeti več, vedejo se prav pozitivno. Preprosto navadili so se, da mora naložba v vrednostne papirje »prinesti« vsaj 20- do 30-odstotni letni donos. Njihov »pozitivizem« pa bo žal prej ali slej pokazal tudi drugo plat medalje. Slovenski delniški balon postaja zaradi pomanjkanja novih podjetij nevarno prenapet. Primerjavo sem navezal na ustvarjanje premoženja z vrednostnimi papirji, saj se prav tukaj pokaže, kako gredo »ovce skupaj na striženje«. Razmišljati pozitivno pomeni tudi, da se je treba vesti drugače od množice. In če veliki borzni igralci odhajajo z našega borznega parketa, mali pa prihajajo? Naše pozitivno razmišljanje o investiranju bo treba usmeriti v druge naložbe, ki nam bodo zagotavljale denarni tok. Med njimi sta prav gotovo investiranje v hedge sklade in kupovanje nepremičnin z bančnim denarjem. 

Zavarovanje prihodnosti svoje lastne družine je v Sloveniji še vedno v povojih (predvsem miselnost, zakaj je treba zavarovati svojo družino in svojo delovno sposobnost). Res so v preteklosti prodajali življenjska zavarovanja, žal pa so to ljudje jemali kot naložbo – resnici na ljubo, tako so jim zavarovalni agentje predstavili zadevo, ki je povrhu vsega še zelo malo dobičkonosna. Če torej želimo pravilno zaščititi svojo jesen življenja in svoje najbližje, se moramo zavarovati tako, da vam bo zavarovalnica nudila samo zaščito, ne pa, da jo boste imeli za »varčevalnico«. Poleg tega je smiselno zavarovati naklonjenost svojih otrok v času vašega 365-dnevnega dopusta. To lahko storite tako, da svoje premoženje v zameno za rento »podarite« npr. banki. Naše banke so pri takšni vinkulaciji še na začetku, vsekakor pa lahko pričakujemo premike tudi na tem področju. 

Domala vsi vemo, da so Američani zadolženi. Slovenci pa jim pridno sledimo, česar še ne vedo vsi. Zadolženost se začne pri bančnih limitih, ki nam jih banka odobri na naših karticah. V Sloveniji je bilo najpogostejše posojilo za fizične osebe posojilo za »pločevino« in »inflacijsko posojilo« za nakup nepremičnine. Pri kreditiranju je treba vedeti, da imamo dobro in slabo posojilo, in kdor se tega zaveda, bo lahko v prihodnje mirno spal, saj mu bodo naložbe - npr. nakup nepremičnine z namenom oddajanja - prinašale pasivne prihodke. Tudi pri nas se je pojavilo kupovanje na obroke, še celo brezobrestno. Posojilo pa danes zgolj na osnovi svoje kartice lahko dobite v 30 minutah.  

Postati finančno pismen v teh težkih časih (beri: teh slovenskih časih) je prvi, pravi in edini pravilni korak. V Sloveniji se je namreč začela »finančna pornografija«, ki ji bodo nasedli vsi, ki do zdaj niso mogli ali hoteli svojega časa nameniti tudi finančnemu opismenjevanju. Finančno izobrazbo boste lahko uporabili že, ko vas bodo npr. klicali iz Zavarovalnice Triglav in vam poskusili predstaviti vse prednosti naložbenega zavarovanja. Ta naložba je vsekakor dobra za ljudi, ki v svojo prihodnost ne nameravajo investirati ničesar drugega, kot samo »službo, kavč in sprehod do hladilnika«. 

Zaupati sebi in svoji intuiciji je korak, pri katerem je treba pokazati nekaj znanja. Težko je nekomu zaupati, če ni pokazal svoje kredibilnosti. Oceniti koga, tudi samega sebe, ni lahko, je pa vsekakor pomembno imeti neko predznanje, da boste vedeli, kako se s kom pogovarjati. V Sloveniji ni težko vzeti posojila in pri odobritvi posojilojemalcu ni težko plačati stroškov posojila, saj je že prej vedel, da znesek od 50.000 do 100.000 sit »sodi zraven« – pa vendar ni dobil niti nasveta, kako lahko kredit plasira, da bo investicija prinesla dodaten kapital, s katerim bo poplačal sposojeni denar. Plačati svetovalca z enakim zneskom? O, to pa ne, to predstavlja prevelik strošek, je ostalo v miselnih vzorcih ljudi.  

V času velikih poceni nakupov, vzponu in padcu vrednostnih papirjev, vstopu Slovenije v Evropsko unijo in povečanju investicijskih možnosti je zadnji, deveti korak - Živimo resnično bogato življenje - izgubil svoj čar. Zmanjkuje nam časa, da bi si uredili svoje finančno premoženje, za dobre naložbe pa so sploh potrebni čas, energija in znanje. Pri ustvarjanju premoženja večina sledi trenutnemu hitremu navdihu in črednemu nagonu. To se lepo vidi, ko ljudje kupujejo delnice Istrabenza po 11.100 SIT, po vseh kazalnikih pa je delnica vredna okrog 6.500 SIT. Investiranje se tako kmalu neha, saj ljudje spoznajo, da zanj potrebujejo čas, znanje in denar. Varčevanje ali investiranje je dolgotrajen postopek, ki nam zagotovi varnost v življenju pa tudi pasivni prihodek, ki bo plačeval naše položnice.