Finančni instrumenti EU za mala podjetja

Avtor: Larisa Vodeb | Objava: 10.03.2004

Za nekatera sredstva se je treba potegovati v Bruslju, za druga v Sloveniji.

Evropska unija je tekom svojega obstoja razvila različne oblike in instrumente finančne pomoči podjetniškemu sektorju oziroma malim in srednjim podjetjem. Slovenija je (bila) kot država kandidatka za polnopravno članstvo deležna (pred)pristopne pomoči prek programa Phare, podjetja pa so se lahko prijavljala tudi na nekatere programe EU, na primer Leonardo da Vinci, Socrates in druge.

S polnopravnim članstvom pa bodo slovenskim podjetjem omogočene tudi druge oblike finančnih spodbud, ki jih je unija razvila za svoje polnopravne članice. Evropske oblike finančne pomoči, ki so jih deležna srednja in mala podjetja, lahko razdelimo v štiri večje skupine:

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

a) nepovratna finančna sredstva,

b) sredstva iz strukturnih skladov,
c) finančni instrumenti evropskih finančnih institucij prek nacionalnih finančnih posrednikov,
d) druge oblike podpore.

a) Nepovratna finančna sredstva

Značilno za to obliko pomoči je, da je financiranje usmerjeno na vsebinsko določena področja s posebnimi cilji, na primer za okolje, raziskave, izobraževanje. Podjetja se na razpise, ki jih pripravijo različne generalne direkcije, pristojne za določeno področje znotraj Evropske komisije, prijavljajo zvečine neposredno v Bruselj. Nekateri od navedenih programov so bili na voljo tudi že v času pristopanja in so v slovenskem prostoru že poznani. Najbolj tipični primeri programov financiranja, ki jih uvrščamo pod to skupino, so:

- 6. okvirni program za raziskovanje in tehnološki razvoj 2002-2006 (The 6th Framework Programme for Research and Technological Development)

Program, ki je namenjen podpori raziskovalnim in tehnološko razvojnim aktivnostim, izvaja novo skupno evropsko raziskovalno politiko ERA (European Research Area), usmerjen pa je v velike raziskovalne projekte, raziskave na izbranih prioritetnih raziskovalnih področjih, spodbujanje sodelovanja majhnih in srednjih podjetij, spodbujanje mobilnosti raziskovalcev, povezovanje raziskovalne infrastrukture ter v tesnejše mednarodno sodelovanje v nacionalnem, regionalnem, evropskem in svetovnem merilu. Proračun 6. okvirnega programa je 14,96 milijarde evrov.

Več: http://fp6.cordis.lu/fp6/

- LIFE III – Environment

Ta program je izjemno pomemben za okoljsko politiko EU. Njegov cilj je prispevati k inovativnim, celostnim postopkom in metodam ter k nadaljnjemu razvoju okoljske politike. Svoje projekte lahko prijavljajo vsi pravni subjekti, zelo zaželeno pa je sodelovanje podjetij.

Več: http://europa.eu.int/comm/life/home.htm

- Intelligent Energy for Europe (2003-2006)

Večletni program za dejavnosti na področju energije namenja finančno podporo lokalnim, regionalnim in državnim pobudam na področju obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in različnih oblik prevoza, povezanega z energijo.

Več: http://europa.eu.int/comm/energy/intelligent/index_en.html

- EURECA – A network for market oriented R&D

Eureka je vseevropska mreža za tržno usmerjena, industrijska podjetja, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem. Program spodbuja konkurenčnost evropskih podjetij prek mednarodnega sodelovanja, z ustvarjanjem stikov in inovacijskih mrež.

Več: http://www.eureka.be

- Socrates

To je program EU za izobraževanje, mala in srednja podjetja pa lahko sodelujejo v nekaterih pobudah Socratesovih podprogramov. Ti so Comenius, ki spodbuja mednarodno sodelovanje med šolami, Erasmus, ki spodbuja mobilnost študentov in kakovost visokošolskega izobraževanja, Grundtvig, namenjen izobraževanju odraslih, Lingua, ki spodbuja učenje in poučevanje jezikov, ter Minerva, ki spodbuja učenje na daljavo.

Več: http://europa.eu.int/comm/education/socrates.html

- Leonardo da Vinci

Ta program spodbuja Evropo znanja in želi utrditi evropsko sodelovanje na področju šolanja in izobraževanja. Zato podpira inovativne transnacionalne pobude za spodbujanje znanja, spretnosti in zmožnosti, ki so nujne v poklicnem življenju. Na razpisih lahko s svojimi ponudbami sodelujejo javna in zasebna podjetja.

Več: http://europa.eu.int/comm/education/programmes/leonardo/new/leonardo2_en.html.

Ti programi imajo svoje specifičnosti, s katerimi se mora potencialni prijavitelj dodobra seznaniti pred prijavo.

b) Sredstva iz strukturnih skladov in kohezijski sklad

Namen strukturnih skladov je promocija ekonomske in socialne kohezije in zmanjševanje razlik v razvoju med regijami znotraj EU. Namen kohezijskega sklada pa je zmanjševanje ekonomskih razlik med članicami. Ta finančna sredstva so lahko ena od najpomembnejših oblik podpore podjetniškemu sektorju, vendar je njihovo upravljanje popolnoma decentralizirano. To pomeni, da so za njihovo upravljanje pristojne države članice, ki same določijo prioritetna področja, deležna finančnih spodbud, pa tudi ukrepe za doseganje teh ciljev. Ta sredstva so Sloveniji na voljo od začetka leta 2004.

Kateri so skladi in katere aktivnosti financirajo?

1. Evropski sklad za regionalni razvoj

Namen sklada je spodbujanje ekonomske in socialne kohezije. Njegov glavni cilj je zmanjševanje razlik v stopnji razvoja med regijami v EU. Sredstva so namenjena za:
· vlaganja v izboljšanje produktivnosti, ustvarjanje novih in ohranjanje novih delovnih mest,
· vlaganje v infrastrukturo,
· podporo notranjemu razvoju z ukrepi, ki spodbujajo lokalne razvojne iniciative in delovanje malih in srednjih podjetij,
· tehnično pomoč za vlaganje v izobraževanje in zdravstvo kot pomembna sistema za strukturno prilaganje.

Sredstva sklada se namenjajo tudi za financiranje čezmejnih sodelovanj (INTEREG III).

Več: http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/prord/prord_en.htm

2. Evropski socialni sklad

Cilj sklada je zmanjševanje brezposelnosti ter izboljševanje in povečevanje zaposlovanja na ravni EU.Usmerjen je na naslednjih pet področij:
· aktivna politika zaposlovanja,
· razvoj socialnega okolja,
· vseživljenjsko izobraževanje in izpopolnjevalni sistemi,
· premostitev ekonomskih in socialnih sprememb,
· enakovredne možnosti za zaposlovanje moških in žensk.

Ciljno skupino predstavljajo:
· težko zaposljivi (dolgotrajno brezposelni),
· mladi, ki prvič vstopajo na trg delovne sile,
· osebe, ki so za večje zaposlitvene možnosti potrebne prekvalifikacije.

V okviru tega sklada se finančna sredstva namenjajo tudi pobudi EQUAL, ki je osredotočen na boj proti diskriminaciji in neenakosti na trgu delovne sile.

Več: http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/prord/prords/prdsb_en.htm

3. Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad

Že ime pove, da je sklad sestavljen iz dveh delov: usmerjevalnega in jamstvenega. Slednji se navezuje na skupno kmetijsko politiko in pokriva tudi razvoj ruralnih območij v obliki shem. Usmerjevalni pa je usmerjen v krepitev in reorganizacijo kmetijstva, vključno z organizacijo in predelavo kmetijskih proizvodov.

Več: http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/prord/prords/prdsc_en.htm
4. Finančni instrument za usmerjanje ribištva

Sprva je deloval v okviru kmetijskega sklada, leta 1993 pa je postal samostojen instrument. Njegove naloge so:

· prizadevanje za trajno ravnovesje med ohranjanjem in izkoriščanjem vodnih virov,
· povečevanje konkurenčnosti in razvoj stabilnega podjetništva v tem sektorju,
· prispevanje k oživitvi področij, odvisnih od ribištva in marikulture,
· povečevanje ponudbe in vrednosti proizvodov tega sektorja.

Več: http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/prord/prords/prdsd_en.htm
5. Kohezijski sklad

Financira projekte s področja okoljevarstva in razvoja prometne infrastrukture v državah članicah, ki imajo BDP na prebivalca pod 90 odstotki povprečja EU. Trenutno koristijo njegova sredstva Grčija, Portugalska, Španija in Irska.

Več: http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/procf/cf_en.htm

C) Finančni instrumenti s finančnimi posredniki

Gre za finančna sredstva, ki jih evropske finančne institucije (Evropski investicijski sklad, Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj) v različnih finančnih ponudbah posredujejo nacionalnim finančnim institucijam (bankam, javnim skladom) v državah članicah. Namen tovrstne posredne pomoči je povečati število ugodnih kreditov podjetniškemu sektorju in spodbujati sistem ugodnih posojil finančnih institucij v državah članicah.

1. Evropski investicijski sklad – (European Investment Fund, (http://www.eif.org)) je kot obliko podpore projektom podjetniške vsebine med drugimi razvil naslednje finančne instrumente:

»ETF Startup facility«,
»Seed Capital Action«,
garancijske sheme, ki podjetjem olajšajo dostop do finančnih virov.

2. Evropska investicijska banka (European investment bank: (http://www.eib.org)) financira večje projekte, malim in srednjim podjetjem pa je namenjena posredna pomoč z »global loans«, globalnimi posojili, ki jih pridobijo nacionalni finančni posredniki.

3. Evropska banka za obnovo in razvoj (European Bank for Reconstruction and Development: (http://www.ebrd.com)) ima med drugimi številni instrumenti razvila tudi »EU-EBRD SME Facility«, ki omogoča pridobivanje ugodnejših posojil podjetjem prek nacionalnih finančnih posrednikov.

Zadnji podpis finančne spodbude med evropsko finančno institucijo in lokalno finančno institucijo v Sloveniji je bil podpis med Evropsko investicijsko banko in Novo Ljubljansko Banko d.d. letošnjega januarja. NLB je tako pridobila finančna sredstva, ki bodo namenjena tudi podjetniškemu sektorju.

4. Druge oblike

Najpomembnejši primeri programov, ki predvsem spodbujajo ustvarjanje mrež in sodelovanje evropskih podjetij z azijskimi in latinskoameriškimi, so:

AL Invest – Povezovanje Evrope z Latinsko Ameriko (http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/al-invest/index_en.htm)
Asia Invest - Povezovanje Evrope z Azijo (http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/asia-invest/html2002/main.htm)
Asia IT&C - Povezovanje Evrope z Azijo na področju informacijkih tehnologij (http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/asia-itc/html/main.htm)
Executive Training Programme(ETP) for Japan and Korea - Povezovanje Evrope z Japonsko (več na: www.etp.org)
»Gateway to Japan« - Povezovanje Evrope z Japonsko (več na: www.etp.org)

Pomembno je poudariti, da se za nepovratna finančna sredstva podjetja zvečine lahko neposredno prijavljajo na Evropsko komisijo, medtem ko so sredstva iz strukturnih skladov in finančni instrumenti prek posrednikov vodena na nacionalni ravni in so v pristojnosti nacionalnih institucij. Pri njih je tudi mogoče dobiti konkretnejše informacije o postopkih pridobitve finančnih sredstev. Vidimo, da je vsaka oblika finančne pomoči oblikovala tudi različne načine črpanja in pridobivanja sredstev.