Podjetnik logo
 

Franšizing - razvoj in trendi

Avtor: Igor Pavlin | Objava: 10.06.2000

V Sloveniji deluje vec kot 40 franšiznih sistemov z okrog 600 enotami.



Odkar je domači trg postal pretesen za marsikatero ameriško franšizno podjetje, so se njihove franšize vedno bolj začele širiti tudi izven ZDA. A če franšize v ZDA pomenijo nekaj manj kot polovico vse prodaje na drobno, naj v Sloveniji franšizna prodaja ne bi dosegala niti pol odstotka. Natančnejših podatkov, razen ocen o tem, nimamo. Na to kažejo rezultati nedavne raziskave, ki pa ni mogla zajeti vseh sistemov pri nas.

Podobno kot v ZDA se je že, ali se bo kmalu začelo dogajati s franšizingom v Franciji in Veliki Britaniji, v Avstraliji in na Japonskem, medtem ko so nove franšizne velesile postale Španija, Nemčija, Portugalska, Brazilija in Mehika. Hkrati se pojavljajo novi trgi za franšizing v jugovzhodni Aziji, Latinski Ameriki ter v srednji Evropi. Malezija in Singapur sta začela uporabljati franšizing kot sredstvo za razvoj malih hitro rastočih podjetij in še zlasti za pospeševanje njihove mednarodne trgovine.

Med spremembami, ki je vredna omembe v Evropski uniji, je po letu 1996 pomembna zlasti sprememba registracije trgovske znamke. Franšizna podjetja jo lahko registrirajo samo enkrat, in to velja za vseh 15 držav članic, tako za domače kot tudi tuje franšizorje, na primer ameriške.

Velik del članov upravnega odbora Evropske franšizne federacije se je lani udeležil osrednje franšizne manifestacije v Maleziji. In imeli so kaj videti! Ne le prodor tujih franšiz, temveč tudi hitro rast domačih franšiznih sistemov! O malezijskem franšizingu smo že pisali, saj je bila v času razcveta franšizinga Malezija članica Mednarodnega centra za promocijo podjetij v Ljubljani, še prej pa smo sodelovali pri promociji franšizinga in iskanju tujih svetovalcev za razvoj franšizinga v tej državi skupaj z Mednarodno organizacijo za delo.

Ko je predsednik Mahatir v 80. letih naselil oddelek za razvoj franšizinga v svoj urad in napisal članek o njegovem pomenu, je bilo njihovo glavno vprašanje, v kakšnem obsegu naj vlada neposredno posega v nastajanje franšiznih sistemov in koliko naj ga spodbuja posredno preko razvojnih agencij. Nekoliko kasneje se je njihovo ministrstvo za podjetja v javni lasti prestrukturiralo in postalo ministrstvo za podjetništvo! Oddelek za franšizing se je preselil iz predsednikovega urada prav v to ministrstvo. Še pred tem je Singapur (s katerim tekumuje mesto Kuala Lumpur skupaj z razvitejšimi deli Malezije) v okviru Centra za razvoj franšizinga, podpira ga pasingapurska vlada, razvil okrog petdeset franšiznih sistemov tako za domače potrebe kot za izvoz.

Bodite del trenda! Entrepreneur, ameriška revija za podjetništvo se je s temi besedami navezala na napovedi svetovalne družbe Arthur Andersen. Omenjena svetovalna družba je napovedala nadaljevanje izjemnega vzpona franšizinga zlasti v Maleziji in Singapuru. Singapur in Malezija poleg ZDA in Avstralije širita franšizing v sosednjih državah in, kar je zelo pomembno, na Kitajskem! Na Kitajskem, ki je na pragu franšiznega razcveta, bodo samo letos organizirali več franšiznih sejmov kot v ZDA!

Entrepreneur napoveduje, da bo franšizing v naslednjih nekaj letih v Združenih arabskih emiratih rasel vsaj po 20-odstotni stopnji. Hitro naj bi se širil tudi na Poljskem in v Rusiji. Seveda so za to potrebni stabilno okolje, nizka stopnja inflacije, ustrezna pravna država, spoštovanje pravic intelektualne lastnine in še marsikaj! Največ rasti v srednji Evropi Entrepreneur pričakuje na področju kemičnih čistilnic, komercialnega čiščenja (banke, poslovne zgradbe), hotelskih storitev, knjigarn in prodajaln glasbenih posnetkov, takih ali drugačnih, medicinskih pripomočkov in popularnih zdravil ter strokovnega usposabljanja. Dodajmo še nacionalne restavracije, franšizne storitve poslovnim sistemom, mobilne franšize, ki jih praktično še ni. Pogosto se franšizing širi kot standardizirana, potrošniku prijazna (kakovost, cena, dostopnost) oblika distribucije, ki poteka vzporedno s prodajo v prodajalnah v lasti samih podjetij in licenčno prodajo ter skupaj z distribucijskimi in managerskimi pogodbami.


Kam kažejo globalni trendi

Na področju restavracij in hrane, kjer lahko pričakujemo hitro rast že sicer mednarodno zelo ekspanzivnih sistemov, gre najpogosteje za franšize na področju toplih sendičev, sladoleda in jogurta, pečenih kruhkov, kolačkov z mesnimi in drugimi dodatki, piščančjih jedi, skupaj okrog 4000 sistemov s stotisoči enotami.

Zgodnje in kasnejše učenje otrok je zelo rastoče področje. Skratka, otroci so postali ciljna skupina številnih franšiz - učinkovito jezikovno in računalniško izobraževanje zapolnjujejo vrzeli rednih šolskih sistemov. Zgled resnične tržne niše za franšize na tem področju so tiste, ki na nov, nekaznovalni način učijo otroke matematike, učinkovite uporabe novih medijev, metod in sredstev učenja. Ta znanja naj bi bila poglavitna za preživetje v naslednjih letih. Ponekje spretno uporabljajo tržne poteze s pozivanjem na izobraževanje vodij za “novo tisočletje”!

Slika o franšizingu ne bi bila popolna, če ne bi vsaj nekoliko pogledali na razvoj franšizinga v največjem franšiznem sistemu na svetu. 45 let stari McDonald''s, ki je danes uspešen tudi v Sloveniji in na Hrvaškem, se je ob svojem mednarodnem krstu najprej širil v sosednjo Kanado in Puerto Rico, kasneje pa še v 120 držav. To ni bila neka speča oblika širjenja. Šlo je za velika vlaganja v tehnologijo in razvoj ponudbe prilagojene lokalnim okusom in potrebam, a o tem pri nas lahko govori predvsem sama družba McDonald''s. Kot zanimivost, ki kaže na tamkajšnje kulturne (vera) in infrastrukturne posebnosti, zlasti težave s higieno, naj omenimo, da je v Indiji komaj toliko njihovih restavracij kot v Sloveniji, zato pa jih je na Kitajskem, ki bo verjetno kmalu postala franšizna velesila, že blizu 250.


Kaj je novega v Sloveniji

In kaj se dogaja na področju franšizinga v Sloveniji? Na kratko naj omenim dve poglavitni točki:

Slovensko združenje za franšizing, pravilno sekcija za franšizing pri Združenju za trgovino Gospodarske zbornice Slovenije, je postalo član Evropske franšizne federacije, trenutno poleg združenj držav Evropske unije ter Madžarskega združenja edino iz srednje in vzhodne Evrope.
Sekcija za franšizing je izvedla raziskavo o stanju franšizinga v Sloveniji, ki je nadaljevanje raziskave o franšizingu iz 1996. leta, in tako prišla do nekaj novih uvidov v stanje franšizinga.

Slovensko članstvo v Evropski franšizni federaciji

Iniciativni odbor za ustanovitev Franšiznega združenja v Sloveniji je že v letu 1994 vzpostavil stik z Evropsko franšizno federacijo (EFF), ki je tedaj imela sedež v Parizu. Na povabilo Mednarodnega centra za promocijo podjetij sta se tedanja izvršna direktorica EFF Chantal Zimmer-Helou ter Istvan Kiss, izvršni direktor Madžarske franšizne asociacije ter član UO EFF, udeležila mednarodnega posveta o razvoju franšizinga v srednji Evropi, ki je potekal v Ljubljani. Od tedaj naprej je bilo približevanje članstvu v tej federaciji čedalje intenzivnejše. Za poročevalca o izpolnjevanju pogojev naše sekcije je bil pred sprejetjem lani imenovan Madžar I. Kiss, ki je bil, kot smo že omenili, že seznanjen z njenim delom.

Po sprejemu ustreznih pravil Sekcije za franšizing pri Združenju za trgovino GZS je ta na zasedanju upravnega odbora 4. novembra 1999 v Milanu postala članica EFF, ki ima zdaj sedež v Bruslju. Članstvo v EFF temelji na izpolnjevanju pravil EFF, to je njenega statuta in tudi Evropskega kodeksa etike za franšizne družbe kot njenega osrednjega samoregulativnega akta.

V prihodnje pričakujemo od članstva v EFF pomoč pri razvoju franšizinga v Sloveniji, večji razmah domačega in tujega franšizinga in sodelovanje naših članov pri dejavnostih te federacije, kot so stiki, posveti, sejmi, svetovanje združenju in franšiznim sistemom, ki delujejo v Sloveniji, in tistim slovenskim sistemom, ki bi želeli razširiti svojo dejavnost na področje EU.

S tem dejanjem je bil vzpostavljen stik slovenskega gospodarstva z evropskim tudi na ravni evropske franšizne organizacije. Prisotnost na sejah upravnega odbora EFF nam je že doslej omogočila sodelovanje pri razpravi o naslednjih kritičnih vprašanjih razvoja franšizinga v Evropi:
Zastopstvo franšizijev v nacionalnih združenjih in njihovo sodelovanje pri delu nacionalnih združenj. V Evropi združenja ostajajo predvsem organizacije franšizorjev, kjer pa naj bi bilo slišati tudi glas franšizijev.
Nova evropska zakonodaja o konkurenci in navpičnih tržnih sistemih. Nova zakonodaja, ki bo nadomestila sedanja določila o izvzemu področja franšizinga iz omejitev zakonodaje o konkurenci, naj ne bi prizadela večine franšiznih sistemov, razen največjih, predvsem tistih, ki postavljajo selektivne kriterije za poslovanje franšizijev. Na dokončne rešitve bo potrebno še počakati.
Vpliv elektronskega poslovanja/prodaje na delovanje franšiznih sistemov. Elektronsko poslovanje bo spremenilo marsikatero pravilo delovanja franšiznih sistemov, ne vseh v enaki meri, predvsem pa mednarodne sisteme, ki tržijo intelektualne storitve, lahko prenosljivo blago (na primer CD-ji) in še katere, in se bo odrazilo na notranjo strukturo franšiznih podjetij, na razmerje med franšizorjem in franšiziji, restriktivno poslovanje enega in drugega.
EFF je na našo pobudo sprejela tudi sklep o podpori raziskovanja in razvoja franšizinga v srednji Evropi.

Tako bomo laže marsikaj za postorili tudi za dvig kakovosti franšizinga in njegovo rast. S tem je slovensko združenje in tako tudi Slovenija danes kljub svojim težavam pri razvoju franšizinga poznano tudi v franšiznih organizacijah, kot je Mednarodno franšizno združenje (IFA) s sedežem v ZDA.


Težave pri proučevanju franšizinga pri nas

Precejšnja težava pri ugotovitvah o franšizingu v Sloveniji je nedostopnost podatkov. Zavedati se moramo, da so minili so časi, ko je bil celotni franšizing v Sloveniji zveden na poslovno skrivnost in ko so bile poslovna skrivnost celo informacije o tem, da je nekdo začel uvajati franšizing, včasih pa tudi sedež in organizacija franšizne dejavnosti. To bi bilo v času informacijsko-komunikacijskih sprememb in globalizacije zelo kratkovidno početje.

Nedavna raziskava franšizorjev oziroma franšizodajalcev o franšizingu v Sloveniji, ki jo je ob koncu lanskega in ob začetku letošnjega leta izvedla Sekcija za franšizing v sodelovanju z Mednarodnim centrom za promocijo podjetij in študenti Visoke strokovne šole za podjetništvo, je pokazala tako na nove trende kot tudi na pomanjkljivosti.


Kriteriji za franšizni sistem

Pri preučevanju franšizinga v Sloveniji naletimo na nekatere težave, ki so podobne težavam tudi v drugih evropskih državah, predvsem pa v tistih, v katerih franšizing nima dosti več kot desetletje zgodovine. Prva in odločilna težava je izpolnjevanje pogojev podjetja, da bi ga uvrstili med franšizne sisteme. Običajno se je potrebno zadovoljiti s tem, da samo podjetje opredeli svojo dejavnost kot franšizing. Seveda to pomeni precejšnjo pomanjkljivost. Lažje naj bi bilo v Avstriji, kjer naj bi se franšizne družbe kot take morale registrirati tudi na sodišču. S tem pa se franšizorjevo podjetje izogne kasnejšim zapletom in omejitvam zakonodaje, ki obravnava navpične tržne povezave in konkurenco.

V Sloveniji naj bi tako pomenilo jamstvo zlasti za domače franšize predvsem redno članstvo v franšizni sekciji. Vsak kandidat za redno članstvo mora poleg običajnih dokazov o registraciji podjetja predložiti na vpogled franšizno pogodbo ter dokazati, da posluje na osnovi franšiznega priročnika, ki mu sledi vsak franšizij oziroma prejemnik franšize. Seveda je sam postopek pri včlanjevanju in pri periodičnem preverjanju izpolnjevanja pogojev za članstvo potrebno stalno izboljševati, saj omejeni finančni in človeški viri pomenijo omejitev tudi na tem področju.

Pri odločanju za to, ali gre za franšizni sistem, se v Sloveniji opiramo na opredelitev franšizinga, kot jo je objavila Evropska franšizna federacija in jo je sprejela tudi slovenska franšizna sekcija in ki jo podajamo posebej v okviru.
Dodamo naj še, da je po klasični opredelitvi franšizing veljal za pogodbeno obliko sodelovanja med podjetji in za obliko navpičnih tržnih povezav, ki nadomeščajo kapitalske vezi med sodelujočimi podjetji in zmanjšujejo potrebo po finančnih sredstvih, ki naj bi jih franšizor vlagal pri širitvi s franšizingom v primerjavi s potrebnimi naložbami v lastne enote. V zadnjem času najdemo tudi podjetja, ki se zlasti pred začetkom franšizne dejavnosti, najpogosteje gre za mednarodni franšizing, odločajo za skupna vlaganja, svoje podružnice, vlaganja v dobavitelje surovin franšizijem, v lastne enote, ki bodo kasneje s konverzijo postale franšize, in ne nazadnje tudi za nepremičninsko lastništvo franšiznih enot. V praksi seveda najdemo različne oblike franšizinga z različnimi stopnjami samostojnosti franšizijev, tudi vlaganje franšizorja v nepremičnine franšizijev, a tudi za solastništvo osnovnih sredstev. Gre tudi za različne stopnje zahtevnosti in določenosti načina izvajanja dogovorjene poslovne dejavnosti.

V Sloveniji imamo tako:
podjetja, ki so že franšizna, a zaradi negotovosti, ali že v zadostni meri izpolnjujejo pogoje, ki jih postavlja sprejeta opredelitev franšizinga, tega ne želijo razglašati;
podjetja, ki se predstavljajo kot franšize zaradi tržne dopadljivosti izraza franšizing ali pa zaradi špekulativnih namenov pobiranja pristopnin in k temu v resnici niti ne težijo;
podjetja, ki so si zadala tak cilj in so na najboljši poti, da ga dosežejo;
podjetja, ki jih zlahka uvrstimo v to skupino, in se kot taka tudi javno predstavljajo.


Raziskava o franšiznih sistemih v Sloveniji

Koliko franšiznih sistemov deluje v Sloveniji? Ker natančnih podatkov zaradi omenjenih težav ni mogoče dobiti, smo prisiljeni operirati z ocenami. Posebna dejavnost, ki jo opravlja sekcija, je zbiranje podatkov o franšiznih sistemih v Sloveniji, ne glede na to, ali gre za člane sekcije ali nečlane, tuje ali domače sisteme. V omenjeni raziskavi smo se obrnili na preko 50 podjetij, ki so nam vrnila 30 izpolnjenih vprašalnikov. Tako ocenjujemo, da z omejitvami, ki smo jih navedli uvodoma, v Sloveniji deluje preko štirideset franšiznih sistemov, ki imajo skupaj okrog 600 enot. Ob tem naj zaradi primerjave omenimo, da je franšiznih sistemov na Madžarskem skoraj sedemkrat toliko, podobno kot v Avstriji. Delež sistemov, ki v Slovenijo prihajajo iz tujine, je vedno večji, takih sistemov je že več kot polovica, franšiziji so seveda v veliki večini Slovenci. Tako smo našli nove, predvsem tuje franšizne sisteme na področju modnih oblačil, perila, jezikovnega usposabljanja, naravne kozmetike, nacionalnih restavracij, obutve, hotelov, domačih in tujih verig. Šlo pa naj bi tudi za skupno in hkratno ponudbo z drugimi oblikami poslovanja, na primer sočasno ponudbo poprodajaln goriva, parkirnih hiš, trgovin in podobno.

Veleprodaja - prodaja na drobno, tipični srednjeevropski in tudi slovenski franšizing. Glavno področje franšizinga domačih podjetij se je pojavljalo kot oblika organizacije drobnoprodaje med grosistom in detajlisti. O zdravih trendih na tem področju je bilo napisanega nekaj za lanskoletni seminar in jih je potrdila tudi letošnja raziskava. Domači franšizing je v Sloveniji nastal na osnovi oblike preraščanja zastopništva v distribucijsko obliko poslovnega sodelovanja in na tej osnovi je ponekod prišlo do prehoda v franšizo. Marsikje je postal metoda rehabilitacije slabih, za podjetje manj zanimivih prodajaln. Na tem področju običajno ne gre za tisto obliko franšizinga po katerih je ta najbolj znan - za poslovno obliko franšizinga (business format franchising) - in ki zahteva veliko količino lastnega tehničnega in poslovnega znanja in izvirnih poslovnih rešitev.

Včasih se je najprimernejše zdelo sklepanje franšiznih ali “franšiznim podobnih” najemnih pogodb z bivšimi poslovodji. Ti naj bi bili "že usposobljeni kadri", ki bi pri tem obdržali tudi primerno zaposlitev. Tako njihov izbor ni sledil povsem običajnim pravilom pri izboru franšizijev. Prišlo je torej do posebne oblike franšizne konverzije. Najbrž ne bo pretirana trditev, da so domače slovenske družbe, ki so začele uvajati franšizing, vložile premalo napora v izvirni pristop, preizkušeno znanje in ponovljivost uspeha s franšizingom. Koliko trgovskih sistemov pod franšizno krinko goji običajne oblike komisijske prodaje, pa je težko reči. Ti gotovo ne delajo dobrega imena slovenskemu franšizingu.

Franšizne gazele ali franšizne podmornice? Ob tem se je tudi nekaj malih domačih hitro rastočih podjetij - gazel, odločilo da ugrizne v franšizno jabolko. Zaradi premajhnega števila takih podjetij ta vir še ni pomenil hitre rasti domačega slovenskega franšizinga. Lahko pa se bo pojavilo, tako kot ponekod v tujini, tudi določeno število najmanj obstojnih franšiznih sistemov - malih franšizorjev, ki iščejo družabnike, sofinanciranje in to skušajo zlepiti v ovoj franšizinga. Resničen razvoj franšizinga iz dokazanih domačih gazel zahteva rast iz poslovno že uveljavljenega in uspešnega podjetja, razvito svetovalno in podporno mrežo, na čemer pospešeno dela nekaj svetovalnih in podpornih organizacij, med njimi tudi Mednarodni urad za delo v Ženevi.

Pri tem bi bil seveda najzahtevnejši izvoz slovenskega znanja, blaga in storitev v okviru franšizne ponudbe v tujini, zlasti na zahtevnejših trgih. V mislih imam predvsem področja, na katerih se skrivajo različne možnosti: na primer nacionalna restavracija, trgovine izdelkov domače obrti, steklenine in lesenih izdelkov, storitve poslovnim sistemom, mobilne franšize. Pri tem bi morale pomagati različne razvojne agencije, država, zbornice.

Master franšize ali krovne franšize. Ob odsotnosti pospeševalne oziroma podporne organizacije je prišlo do druge oblike rasti franšizinga - tako je odkrila tudi naša raziskava - preko uvoza master ali krovnih franšiz in medpodjetnega franšizinga. Pojavljajo se franšize šol tujih jezikov, tuje nacionalne restavracije, svetovanje. Med franšiziji oziroma master franšiziji na tem področju pa ne najdemo več samo malih podjetij, temveč tudi večje sisteme in delniške družbe (na primer Intershop, Mercator), ki tako širijo svojo dejavnost. Poleg tega so začele večje trgovske družbe franšizne sisteme prevzemati oziroma pridobivati v njih večinsko lastništvo. Vse to se večidel dogaja na področju trgovine.

Franšizni priročnik je osnovni pripomoček za delovanje franšizija, hkrati pa tudi franšizorjev pripomoček za usposabljanje franšizijev. Franšizni priročnik je lahko prilagojena oblika operativnega priročnika ali pravil poslovanja obstoječega oziroma do tedaj nefranšiznega podjetja. Rezultati naše raziskave kažejo, da skoraj polovica slovenskih franšizorjev nima takega priročnika, čeprav je to hkrati ena izmed osnovnih zahtev za začetek franšizinga ter postulatov Evropskega franšiznega kodeksa, ki smo ga sprejeli tudi v Sekciji slovenskih franšiznih družb.

Druge “najdbe” raziskave

Prihodnost franšizinga v Sloveniji: Večina franšizorjev meni, da trenutni obseg franšizinga omejuje majhen obseg franšiznega trga, pri tem pa tri četrtine franšizorjev meni, da ima franšizing vseeno dobre obete v prihodnosti.
Franšizne enote in enote v lasti franšizorja: Dve tretjini franšizorjevih podjetij je imelo tudi svoje enote, ki so podobne ali enake franšiznim. To dejstvo je pomembno zaradi zahteve po preizkusu franšiznega formata, ki jo navaja kodeks etike. Uspešnost franšiznega formata se izjemoma lahko ugotavlja tudi na osnovi obstoja takih enot.
Razlogi za začetek franšizinga: Franšizing se uporablja pogosto kot način uporabe sredstev franšizijev pri financiranju širitve sistema, da se izkoristijo možnosti, ki jih ponujata uveljavljeno trgovsko ime ali blagovna znamka, prednosti skupnega oglašanja, ekonomije obsega pri dobavi surovin, vhodnih proizvodov ter mobiliziranje ustvarjalne energije sodelujočih franšizijev pri izkoriščanju tržnih priložnosti.
Poglavitne lastnosti, ki jih franšizor pričakuje od franšizija, so pomembne v naslednjem vrstnem redu:
pripravljenost upoštevati franšizni priročnik in franšizorjeva navodila,
ustvarjalnost in sposobnost spopadanja z različnimi izzivi,
izkušnje s samozapozaposlitvijo,
tehnične izkušnje.

Omenjene lastnosti se razlikujejo od rezultatov raziskav v Veliki Britaniji in ZDA, kjer je ustvarjalnost manj pomembna, prav tako tehnične izkušnje. Okolje razvitega franšiznega trga in sistemi pomenijo večjo standardizacijo, večji obseg znanja na strani franšizorja, zato je tam ustvarjalnost manj pomembna, tehnična znanja pa skupaj s poslovnimi znanji zagotavlja franšizor, saj pričakuje prav določen način delovanja franšizijev. V slovenskem okolju pa spremenljivo makroekonomsko okolje (inflacija, pomanjkanje ugodnih virov kreditiranja, potreba po lastnih sredstvih) in manjši obseg znanj na strani franšizorja pomagajo razložiti potrebo po ustvarjalnosti in tehničnih izkušnjah.

Med sodobnimi prijemi franšizinga je tudi vključevanje franšizijev v procese inoviranja, soodločanja o strateških vprašanjih sistema. Vse to temelji na spoznanju, da so tipični franšiziji vodje prve “bojne črte” franšiznih sistemov, saj so večinoma tudi vlagatelji, ki tvegajo svoj kapital, čas in svojo usodo, podjetniki, ki zgradijo svoje podjetje in ga lahko tudi širijo, zlasti kadar je mogoč nakup več franšiz ali pa pri krovni franšizi (master franšiza) podfranšizing. S tem je povezano tudi priporočilo EFF, ki smo ga že omenjali, po vključevanju franšizijev v franšizna združenja.


Definicija franšizinga (Evropska franšizna federacija)

Franšizing je sistem trženja blaga in/ali storitev ter/ali tehnologije, ki je zasnovana na tesnem in stalnem sodelovanju med pravno in finančno ločenimi in neodvisnimi podjetji, franšizorjem in posameznimi franšiziji (franšizorjem in franšiziji) pri katerem franšizor svojim franšizijem daje pravico in odgovornost, da poslujejo skladno s franšizorjevim konceptom.

Ta pravica hkrati pooblašča in zadolžuje posameznega franšizija, da v zameno za neposredno ali posredno nadomestilo uporablja franšizorjevo trgovsko ime in/ali blagovno znamko in/ali znamko storitvene dejavnosti, know-how, poslovne in tehnične metode, sistem postopkov in druge pravice. Te izhajajo iz industrijske in/ali intelektualne lastnine, ki jih podpira stalno zagotavljanje poslovne ali tehnične pomoči v vsebinskem in časovnem okviru pisnega franšiznega sporazuma, ki ga skleneta obe strani s tem namenom.

KOMENTARJI

Če želite svoje mnenje o tem članku deliti z drugimi bralci vas vabimo, da svoje mnenje vpišete spodaj. Komentarjev ne cenzuriramo, samo v skrajnih primerih, ko gre za spodbujanje nestrpnosti, navajanje h kriminalnim dejanjem ipd. Za mnenja ne odgovarjamo.

 

 

Ime
Naslov *
Vsebina *

Prosimo seštejte dvanajst in šest * 
Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *