Grozdi kljub vsemu dajejo mošt

Grozdi in tehnološke mreže so že ob začetkih pojavljanja pri nas vzbudili veliko pozornosti; nekateri so v njih videli priložnost za povezovanje z drugimi podjetji in raziskovalnimi ustanovami, še več pa je bilo skeptikov, ki od grozdov niso videli velike koristi. Kritiki so takrat v njih videli predvsem priložnost podjetij za črpanje državnih sredstev, saj je v prvi fazi prav država radodarno podpirala nastajanje grozdov in tehnoloških mrež.

 

Kaj pa je ostalo od takratnih grozdov in tehnoloških mrež? Trenutno je delujočih 12 grozdov in tri tehnološke mreže, kar v bistvu niti ni tako malo. Toliko je vsaj registriranih pri Združenju grozdov in tehnoloških mrež pri Gospodarski zbornici Slovenije, obstaja pa še nekaj takšnih, ki delujejo zunaj združenja. Podjetja in razvojne institucije se povezujejo v grozde, da bi povečali produktivnost, pospeševali inovativnost, oblikovali nove poslovne priložnosti in pospeševali komercializacijo inovacij. V tehnološke mreže pa se podjetja med seboj povezujejo z namenom skupnega razvijanja določene tehnologije, ki jo nato vsako podjetje uporabi v skladu s svojimi poslovnimi potrebami. Pri obojih pa so pomemben člen raziskovalne institucije, torej inštituti in fakultete, ki služijo za hitrejši prenos znanja v gospodarstvo.

 

Grozdi delujejo večinoma kot gospodarska interesna združenja, torej kot samostojni poslovni subjekti, ki se financirajo deloma iz članarin, deloma iz projektov (predvsem gre za evropska sredstva) ali pa posamično za vsako aktivnost posebej, kot je na primer organizacija skupnega sejma ali izobraževanja.