|
|
||||
Hongkong je trgovska »Meka«Boris Radevski nam predstavlja svetle in temne strani poslovanja in življenja v Hongkongu. Podjetniške priložnosti in delavci kot roboti. Prijaznost, a tudi prevare.
Boris Radevski, lastnik podjetja Mobiservis iz Maribora, se je lani prvič odpravil v Hongkong za 14 dni in v dobrem letu »iz nič« vzpostavil mrežo prodajalcev in proizvajalcev mobilnih telefonov med Slovenijo (Evropo) in Hongkongom. Kot kaže, bo v Hongkongu preživljal vse več časa, saj se je odločil, da bo začel prodajati izdelke tudi v Hongkongu. Ime izdelka je še skrivnost, a kot pravi, bo zelo konkurenčen in prodaja je že zagotovljena. Kakšne so njegove izkušnje s poslovno kulturo Hongkonga? Danes sediva v središču Hongkonga, povejte, kaj vas je pripeljalo sem? V Evropi ne vidim neke svetle prihodnosti. Evropski trg se vedno bolj zapira in delovna sila postaja vedno dražja. Cene mobilnih telefonov so precenjene, kakovost pa ni nič boljša. Podjetja v glavnem kupujejo mobilne aparate na Vzhodu in Hongkong je prestolnica. Na začetku, ko sem kupoval mobilne telefone v EU, nisem mogel naročiti več kot sto kosov. Zato sem začel iskati informacije o trgovcih in proizvajalcih na Kitajskem in v Hongkongu. Priprave so trajale več kot leto dni. Za pomoč sem prosil tudi GZS in slovenski konzulat v Hongkongu, a žal neuspešno. Sprašujem se, kakšna je sploh funkcija teh ustanov, če ti ko jih potrebuješ sploh ne pomagajo. Kakšno je bilo prvo srečanje s Hongkongom? Takoj sem spoznal, da točnost ni njihova vrlina. Ko sem prvič prišel v Hongkong, sem imel dogovorjene sestanke v različnih podjetjih in tovarnah. Dogovoril sem se tudi, me pridejo predstavniki enega od podjetij iskati na letališče. No, predstavniki podjetja so prišli z »malo« zamude − naslednji dan. Sicer pa so zamude tukaj res stalna praksa. Kaj pa poslovna kultura? Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom. Poslovna kultura podjetij iz Hongkonga se zelo razlikuje od naših podjetij. Vse se vrti okrog nabavnih količin. Prvo vprašanje, ki ti ga zastavijo ob prihodu v podjetje je glede količine, ki jo želiš naročiti. Šele na podlagi tega določijo, koliko časa se splača pogovarjati s teboj. Sledi sprejem, ogled podjetja oziroma tovarne, kosilo in šele na to pride nakup. V srednje velikem podjetju lahko traja sprejem tudi po tri dni in ni ovir za izpolnitev vsakršnih želja, le da se posel sklene. Tovarne v Hongkongu niso ravno podobne slovenskim tovarnam, ne po videzu ne po načinu delovanja. Kako ste jih vi doživeli? Ob pogledu na tovarno sem bil šokiran. Tovarne so kot »koncentracijska taborišča«. So kot ograjeno mesto, saj ljudje, ki v njih delajo, tu tudi živijo. Njihov svet je svet v tovarni. Bloki, šole in vrtci, trgovine, vse je znotraj ograjenega kompleksa. Za izhod iz tovarne potrebujejo posebno dovoljenje, a želje po izhodu sploh ni. V povprečju pripada delavcem 10 delovnih dni dopusta na leto, pa še ta je neplačan. Ljudje delajo od jutra do večera in celo med vikendi, ponavadi od 10. do 20. ure. Zjutraj začnejo s telovadbo, sledi malica in potem delo, nato spet telovadba, kosilo in tako naprej. Med delom je poskrbljeno za družabne dejavnosti, da je kolektiv čim bolj homogen. Lastniki poskrbijo za dobre delovne razmere, da je storilnost čim višja. Vse je klimatizirano, sterilno, čisto. Ko sem se sprehajal med delavci, nisem bil deležen niti enega samega pogleda. Počutil sem se, kot da se sprehajam med živimi roboti. Preden ste začeli uradno poslovati s Hongkongom, ste morali tu ustanoviti podjetje. Kakšni so pogoji? Prvi pogoj je stalno prebivališče. Zato sem najel stanovanje. Stroški stanovanja na mesec so v primerjavi z hotelom nizki. Bivanje v hotelu je kar sedemkrat dražje. Povprečna najemnina znaša med 900 in 1500 evri na mesec. Najemnina za stanovanjce velikosti 15 kvadratnih metrov pa znaša približno 450 evrov na mesec. Drugi pogoj je lastno podjetje v svoji državi. In tretji pogoj je, da najameš »agenta«, ki mora biti državljan Hongkonga. Ta ureja vse tvoje posle, je v bistvu tvoja podaljšana roka, zato je zaupanje tu nujno potrebno. Glede izvoza ima Hongkong določene zahteve. Ste že dobili tako imenovano izvozno licenco? Ja, brez izvozne licence sploh ne moreš poslovati. Marsikatero, tudi domače, podjetje je ne dobi. Tu je pomembno dokazilo o stanju na bančnem računu v Hongkongu in o preteklih poslih. Šele na podlagi tega da banka v Hongkongu izjavo, da je podjetje sposobno pridobiti izvozno licenco. Po vsem tem kako bi ocenili Hongkong s podjetniškega vidika? Hong Kong živi za podjetništvo. Hongkong je ena sama velika trgovina. Vse je na prodaj. Kakovost življenja pa je v primerjavi s Slovenijo »pod ničlo«. V Hongkongu promovirajo vsako najmanjšo znamenitost, ki je v Sloveniji ne bi niti opazili. Tukajšnja turistična organizacija zelo dobro poskrbi za turiste, veliko ogledov je brezplačnih.
Če bi bila Slovenija naravnana tako, kot je Hongkong, naši vodilni možje pa tako kot Britanci, bi bila Slovenija »Amerika«. Pravzaprav je Slovenija po lepotah, kakovosti življenja, urejenosti ter pravnem redu v vrhu že zdaj. Manjka nam le prožnosti na področju gospodarstva. Marsikatero podjetje v Sloveniji ne bi šlo v stečaj, če bi se zgledovali po državah, kot je Hongkong. Miselnost in zakoni so tam, kjer morajo biti, torej ne škodijo sami sebi, tako kot pri nas. Tudi v Hongkongu je kriza, a kdor hoče delati, ima službo, le pripravljen mora biti delati. Tudi v Hongkongu propadajo podjetja vsak dan, a že čez noč na istem mestu zraste nova proizvodnja, isti direktorji, isti delavci. Delo poteka naprej. Vse deluje. Kaj pa odnos do tujcev, Evropejcev, Slovencev, kako jih sprejemajo? Izredno pozitivno, saj se zavedajo, da ima vsak, ki pride sem, določen cilj. Velikokrat sem bil deležen pretirane pozornosti, tako da mi je bilo na koncu že neprijetno. V podjetju so mi namenili prevajalca, šoferja in celo hosteso. Kitajci Slovenije večinoma ne poznajo, razen intelektualcev. Velika večina tukaj živečih Britancev in drugih Zahodnjakov pa Slovenijo pozna. Znana jim je predvsem po nogometu, nekateri pa jo poznajo kot deželo na sončni strani Alp. Na katerih področjih vidite glavne podjetniške priložnosti? Hongkong Površina: 1092 km2 Prebivalstvo: uradno 7 milijonov (julij 2005) BDP: 234,5 milijarde dolarjev (2004) Precej jih je v tekstilni industriji, tehniki, prehrambni industriji, turizmu, naložbe v različne donosne posle ... navsezadnje Hongkong kot mesto ni nič večji od Maribora, pa vendar neuradno živi na tem prostoru 11 milijonov prebivalcev in kupne moči ne moreš opisati, če je ne doživiš. Marsikaj se še moramo naučiti, predvsem pa pripadnosti svoji domovini. Glede na vaše izkušje, ali lahko na koncu podate nekaj nasvetov glede sklepanja poslov v Hongkongu? Previdnost in agent sta ključnega pomena. To je dežela številnih ponaredkov in originalov in hitro se lahko kaj zalomi. Vsi dogovori, pogodbe morajo biti jasno napisani črno na belem. Obvezno preučite podjetje, s katerim sklepate posel. Moje prvo naročilo je bilo prevara. Vsak GSM posebej sem preveril in niti 10 odstotkov jih ni delovalo. In tu je ključna vloga agenta, ki ima določene »varovalke«, tako da je vedno možna zavrnitev naročila. Če bi sam sklepal posel in po plačilu in preverjanju delovanja ugotovil, da je prevara, ne bi mogel nič. »Live it! Love it!« pravijo domačini
Hongkong je edino mesto na svetu, kjer bogataši živijo skupaj z reveži. Približno dvajset odstotkov je resnično bogatih ljudi, ki si lahko privoščijo vse. Večina jih je belcev, nekaj je tudi Kitajcev. Najbogatejši prebivalec Hongkonga je Kitajec Lika Shing. Približno petdeset odstotkov prebivalcev je srednjega razreda, ki živijo v zelo majhnih stanovanjih, za katera plačujejo visoke najemnine. Običajna velikost stanovanja je med 25 do 35 m2, v njem pa živi štiričlanska družina. Zelo revnih ljudi v Hongkong ni veliko. Ker pa se Hongkong zelo trudi za pozitivno podobo mesta, pospešeno gradijo velike stanovanjske bloke, namenjene najnižjim slojem, ki ne plačujejo najemnine. |
|