Informacijska tehnologija po meri uporabnikov

»Prestop« direktorja slovenske podružnice Microsofta Grega Kukca v podjetje Avtotehna je bil kar odmeven. In to je tudi glavni razlog, da smo ga povabili na sok in se z njim pogovorili o slovenski IT-industriji.

Gospod Kukec, večina vas pozna kot direktorja slovenske podružnice Microsofta, nekoliko manj jih ve, da ste službovali tudi v podjetju IBM Slovenija. Kakšni so vaši načrti v Avtotehni?

S svojim prihodom sem prevzel nadzor nad strategijo in delom podjetij v lasti Avtotehne, ki se ukvarjajo s področjem informacijske tehnologije in marketinga. To so Avtera, Avtenta.si, Avtenta Servis in Advertus, ki delujejo samostojno in neodvisno eno od drugega. Moja naloga je, da jih usmerjam in nadzorujem ter seveda sodelujem s kolegi, ki v vodstvu Avtotehne delujejo na drugih področjih.

Vzemiva stekleno kroglo - napovejte, kako vidite vaše podjetje v prihodnosti. Trenutno imate na IT-področju v Sloveniji več kot 20-odstotni delež. Se nameravate širiti?
Predvsem želimo povečati kakovost svojega dela in partnerjem ali uporabnikom ponuditi to, kar si zares želijo in potrebujejo. V IT-ju doslej prepogosto nismo razumeli potreb uporabnikov in smo ponujali tisto, kar smo verjeli, da potrebujejo.

V Sloveniji je moč na skoraj vseh področjih občutiti nekakšen strah pred Evropsko unijo. Se tudi v vašem podjetju bojite evropske konkurence in vdora tuje konkurence na naš trg?
Na splošno bo EU priložnost za dobre in nevarnost za slabe. Z vidika IT-ja menim, da je to za nas predvsem priložnost. S prihodom v EU bo slovensko gospodarstvo izpostavljeno konkurenci. Ena od prednosti evropskih podjetij je boljša izraba informacijskih tehnologij v poslovne namene. Da bodo slovenska podjetja to konkurenco zdržala, bodo tudi sama morala storiti enako. Tu je za nas velika priložnost, saj lahko to najbolje opravimo prav mi.

Kako ocenjujete trenutne razmere na slovenskem trgu? Vi si želite rast prodaje, podjetja pa (vsaj nekatera) nimajo dovolj sredstev za vlaganje v računalniško infrastrukturo. Kako gledate na ta problem in kakšno težo ima po vašem mnenju?

Se bomo morali pač navaditi, da bodo uporabniki vlagali le, če jim bomo uspeli pokazati, kje in kdaj se njihova naložba izplača ter kako se povrne. Za to pa se bo treba veliko naučiti o poslovanju naših strank. Ko bomo čez to oviro, denar ne bo več problem.

Še kot direktor slovenskega Microsofta ste precej aktivno sodelovali v projektu e-SLOG. Kaj je bil bistveni motiv oziroma kateri problemi so se vam zdeli tako aktualni, da ste sodelovali v tem projektu?
Projekt e-SLOG se mi je zdel zelo pomemben, ker je prvi, ki se je v celoti ukvarjal z elektronskim poslovanjem in so bili vanj vključeni tako država, slovenska IT-podjetja, uporabniki in multinacionalke. Ta projekt zares prinaša prednosti za vse sodelujoče. Veseli me, da se nadaljuje in je uspešen.

Kako ocenjujete elektronsko poslovanje v naši državi? Na katerih področjih smo še posebej šibki in kje smo močni, če se, recimo, primerjamo s preostalimi evropskimi državami?
Predvsem smo bili šibki pri izvedbah konkretnih e-projektov. Kaže pa, da je otroška doba mimo in vse več projektov se udejanja v praksi. E-SLOG, elektronsko bančništvo, zadnji koraki Pošte Slovenije kažejo, da se je začelo.

Kaj bi svetovali malim podjetnikom glede elektronskega poslovanja? Zakaj naj se mali podjetniki odločijo za uvedbo elektronskega poslovanja v svojem podjetju? Kje so bistvene prednosti, ki po vašem mnenju odtehtajo začetno naložbo?

Predvsem naj se podjetnik za elektronsko poslovanje odloči, ko vidi poslovno korist v uporabi. Verjetno je najlažje začeti z uporabo elektronskega bančništva, ki je pri nas izredno dobro razvito. Prednost, da imaš svoje bančne okence vedno pri sebi, da ga lahko uporabljaš kadarkoli, da ni treba v vrsto … je samoumevna. Naslednji korak so verjetno računi po elektronski poti, brez večkratnih vnosov in napak. Pozneje, na primer, elektronski zajem podatkov na mestu prodaje, ki se samodejno prenesejo v vaš računalniški sistem za podporo poslovanju. Veliko je možnosti, svetujem pa samo uporabo tistega, kjer prednosti zares razumemo.

Kaj pa Grega Kukec zasebno? Vem, da radi s prijatelji na Vrhniki vržete pikado. Kako vam pri vsej obilici dela uspe najti čas tudi za večerno druženje s prijatelji, saj vemo, da tudi družina in hčerka zahtevata svoje?
Seveda ne moreš vedno početi vsega, kar si želiš in kadar si želiš, a me žena in hči razumeta, da je kdaj treba tudi s prijatelji na pivo.

Lani, ko se je Aaron Marko poslavljal od Microsofta, sta napovedala oster boj na zelenih poljanah golfskih igrišč. Kako poteka ta boj? Kdo vodi oziroma kako vam gre?
Žal od takrat še nisva igrala, tako da najin dvoboj (beri: grožnje in hvalisanje, kdo bo boljši) poteka le prek e-pošte. Tu oba zmagujeva.


Na družabnih prireditvah in različnih sprejemih se skorajda ne pojavljate. Tisti, ki vas poznamo nekoliko bolj, pa vemo, da ste zelo družabni in se radi zabavate tudi v širši družbi. Zakaj vas v javnosti ni?
Rad se odzovem vabilu in ponavadi so ti dogodki prijetni, vendar imam včasih že druge načrte ali obveznosti, včasih pa človek pač ni razpoložen. Je pa res, da sem najraje v družbi prijateljev, ki jih zares dobro poznam in kjer sem lahko Grega, tak, kot sem.

V Sloveniji je avtomanija vse večja, vi pa vozite vectro. Vas nič ne mika, da bi vozili kak dražji avto visokega cenovnega razreda, na primer porsche, ferrari ali masserati?
Ne, me ne mika! Avto je zame prevozno sredstvo in samo to.

Povejte nam nekaj še o vašem študiju. Kdaj bomo nazdravili ob uspešnem zaključku študija?

Res je. Študiram President''s MBA na IEDC - Poslovni šoli Bled. Kljub večletnemu delu na vodstvenih funkcijah sem po osnovni izobrazbi še vedno računalniški inženir. In če povsod razlagam, da se moramo v IT-ju naučiti, kako poslujejo stranke, razumeti njihove težave, njihov jezik, je prav, da tudi sam kaj naredim v to smer. Zaenkrat sem navdušen nad načinom podajanja snovi, novimi pogledi, kakor tudi kolegi na šoli. Upam, da je vsaj nekaj pozitivnega občutka tudi na drugi strani.