ISO 9000 je premalo!

Pridobitev certifikata ISO 9000 je za marsikatero podjetje krona prizadevanj za urejeno in pregledno poslovanje. Nekateri menijo, da se s certifikatom skrb za kakovost konča. V resnici je stvar nasprotna. Poslovanje po standardih serije ISO 9000 bi moralo biti predvsem odskočna deska v prizadevanjih za celovito obvladovanje kakovosti. Tako vsaj meni Branko Škafar, direktor podjetja Saubermacher&Komunala iz Murske Sobote.

Podjetje Saubermacher&Komunala je bilo ustanovljeno leta 1991 in zaposluje 27 ljudi. Osnovna dejavnost je ločeno zbiranje odpadkov, sčasoma pa so jo razširili še z zbiranjem posebnih odpadkov iz gospodinjstev in industrije. Podjetje je prvi resni korak k celovitemu obvladovanju kakovosti naredilo leta 1995, ko je prejelo certifikat ISO 9001. »Takrat se je morala v glavah zaposlenih spremeniti celotna miselnost. Zaposleni ni bil več tisti, ki je moral izvrševati delo nadrejenih, temveč je moral postati direktor na svojem delovnem mestu. Samo če o svojem delovnem mesto največ ve, lahko daje vodstvu koristne predloge za nadaljnje izboljšave,« pravi Branko Škafar.

Ker pa je po mnenju Škafarja ta standard za dinamično podjetje preveč statičen, so začeli iskati nove izzive. Našli so ga v okoljskem standardu ISO 14001, ki so ga prejeli med prvimi v Sloveniji že leta 1997. »Okoljski standard je že bolj razvojen kot ISO 9001. Če ga imaš, ne smeš stati na mestu, temveč moraš nenehno riniti naprej in izboljševati stvari: zrak, vodo, zmanjševati hrup Ko eno stvar izboljšaš, si že zadaš naslednji, višji cilj,« razlaga razliko med obema standardoma Branko Škafar.

Tretji pomembni korak v prizadevanjih podjetja je bila odločitev za sodelovanje v tekmovanju za slovensko priznanje za poslovno odličnost. V letih 1998 in 1999 so prišli v ožji izbor za priznanje; lani so v kategoriji podjetij do 250 zaposlenih dobili tudi največ točk - 400. Za primerjavo, slovenski prvak je dobil nekaj več kot 500 točk, evropski prvak pa več kot 600.

Sodelovanje v tem tekmovanju se je za podjetje pokazalo za izredno koristno. »Komisija ne ocenjuje nekaj imaginarnega, temveč zelo konkretne stvari: finančne rezultate, zadovoljstvo zaposlenih, zadovoljstvo strank in podobno. Bistveno pri poslovni odličnosti je, da gredo navzgor vsi tisti kazalci, ki morajo iti. Torej, prihodki in dobiček na zaposlenega morajo rasti, medtem ko morajo stroški na zaposlenega padati. Konec leta dobimo od komisije poročilo, v katerem so navedene prednosti in pomanjkljivosti podjetja ter priložnosti za izboljšave. Komisija svetuje od 30 do 14 priložnosti. Predlogi so zelo konkretni in koristni. Komisija nas na primer opozori, da nimamo opredeljenih ciljev za nove tehnologije, da ni jasno varovanje intelektualne lastnine, da nimamo primerjav s konkurenco glede zadovoljstva kupcev,« razlaga direktor podjetja.


Zaposleni so navdušeni

Zanimivo je, da zaposleni povsem podpirajo nenehno izboljševanje kakovosti. Preprosto so ugotovili, da jim spremembe koristijo. Navsezadnje se imajo prav kakovostnemu delu zahvaliti za 20 do 30 odstotkov višje plače, kot jih imajo zaposleni v sorodnih podjetjih. V vseh anketah, tudi če so anonimne, zaposleni izražajo navdušenje. »Vsak zaposleni lahko pride k meni, pove kar misli, pri čemer sam vsak pogovor oziroma predlog zabeležim. Vsak predlog, ki za podjetje pomeni zmanjšanje stroškov ali večji prihodek, nagradimo. Konec leta nagradimo najbolj koristnega posameznika in skupino, in tistega voznika, ki je prizadejal najmanj škode.«

Branko Škafar trdi, da morata biti direktor in delavec ves čas v stiku, ne z banalnimi pripombami, temveč s strokovnimi predlogi. Direktor v majhnem podjetju mora po njegovem mnenju vedno najti čas za pogovor z vsakim delavcem, ki to želi. Pomanjkanje časa ne sme biti izgovor; Saubermacher&Komunala ima na primer samo tri ljudi v pisarni, tajnic nimajo, ker mora vsak opraviti svoje delo sam. In direktor mora kljub temu biti na voljo vsem delavcem. Poleg tega mora imeti še čas za izobraževenje. Direktor opravi letno 8 do 10 izobraževalnih programov, delavci pa od 3 do 5.


Rezultati povedo največ

Kaj bi Škafar odgovoril tistim, ki v prizadevanjih za poslovno odličnost vidijo zgolj dodatno prekladanje papirjev? »Ugotavljam, da je v vseh podjetjih največji problem organizacija dela. Sam pravim, da si je treba vzeti čas, proučiti stanje in izboljšati stvari. Tudi če dirkaš s kolesom, se moraš včasih ustaviti in ga naoljiti. Potem lahko voziš lažje in hitreje.«

Vsi napori so torej namenjeni izključno izboljšanju poslovnih rezultatov. V našem primeru so ti nadvse prepričljivi: podjetje Saubermacher&Komunala ima v svoji dejavnosti največji dobiček na zaposlenega in najnižje stroške na zaposlenega v Sloveniji. Vsi kazalci uspešnosti vsako leto realno zrastejo. Prvo leto poslovanja so imeli milijon tolarjev dobička, lani že 28 milijonov. Amortizacije smo imeli takrat milijon, lani že 33 milijonov. Število zaposlenih se je v tem času povečalo »samo« z 21 na 27. Odhajanja kadrov ne poznajo in imajo za 50 odstotkov manj bolniških dni kot druga podjetja v dejavnosti.

In kljub takšnim rezultatom zgodba o kakovosti nima konca. Bolj ko v podjetju odpiraš stvari, več pomanjkljivosti vidiš. Direktor pravi, da bi morali v odločanje še pogosteje vključevati zaposlene. Delavci, ki odvažajo odpadke, bi na primer morali odločati o nakupu vozil.

Za podjetja, ki so se zadovoljila s standardom ISO 9000, ima Branko Škafar samo en nasvet: »Ta standard je le prva stopnica. Končni cilj v vsakem podjetju bi moralo biti celovito obvladovanje kakovosti, kar pomeni stalno izboljševanje procesov na vseh ravneh: bolj storilni in zadovoljni zaposleni, bolj zadovoljne stranke, boljši poslovni rezultati Pot do tega si lahko vsako podjetje prikroji po svoje. Mi smo kot vmesne stopnje izbrali standard ISO 14001 in priznanje za poslovno odličnost.«