Podjetnik logo
 

Izkaz finančnih tokov kot diagnoza in načrtovanje

Avtor: Cvetka Peršak | Objava: 10.06.1998

Načrtovanje finančnih in denarnih tokov je bisteveno za uspešno poslovanje.



Ko govorimo o izkazu finančnih tokov, je predvsem pomembno, da ga pripravljajo v podjetjih za prihodnje poslovanje, torej ga je potrebno načrtovati. Po zakonu o gospodarskih družbah ga sicer morajo tudi za preteklo poslovno leto izdelati velike družbe z omejeno odgovornostjo ter srednje in velike delniške družbe.

Pod pojmom finančni tok, denarni tok ali priljubljeno »cash flow« si ljudje predstavljajo marsikaj. Izkaze, ki prikazujejo te tokove, pri nas poznamo in/ali širše uporabljamo šele v zadnjem desetletju, ekonomski teoretiki pa jih različno razlagajo.

Stvar je v bistvu zelo preprosta. Vsebinsko gre za to, da spremljamo, koliko denarja imamo, smo ga imeli ali ga bomo imeli. Če se to sklada s tem, kolikor smo ga potrebovali, ga potrebujemo oziroma ga bomo potrebovali, je seveda vse v najlepšem redu. Če pa je denarja manj, kot ga potrebujemo, so težave tu. Nekaj se da urediti, če to vemo vnaprej, zato je načrtovanje pomembno.

S čim podjetje pridobi denar?

Glavni način pridobivanja denarja (priliva na žiro račun in/ali v blagajno) bi seveda moral biti prek plačil računov za prodane izdelke ali storitve od dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja. Torej, če podjetje izdeluje in prodaja telefonske aparate, dobi denar, ko kupec plača račun za aparat. Če podjetje prodaja v lastni prodajalni, pride denar sočasno s prodajo. Če pa podjetje proda trgovcu, prejme denar na žiro račun glede na plačilne pogoje iz pogodbe in plačilno disciplino trgovca. Večina prodaje poteka tako, da ob sklenitvi kupoprodajnega dejanja prodajalec še ne prejme (vsega) denarja. V takem primeru torej prodaja še ne pomeni tudi priliva denarja, prejemka ali »cash flowa«.

Podjetje lahko proda tudi drugo svoje poslovno nepotrebno (ali celo poslovno potrebno) premoženje, na primer zemljišče, ki ga ne potrebuje, opuščeno skladišče, počitniški dom ali proizvodno linijo za opuščeni program. Ko kupci plačajo kupljeno zemljišče, zgradbe in opremo, podjetje prejme denar.

Če je podjetje posojalo denar banki ali drugim, potem je vsako vračilo takšnega posojila tudi priliv denarja na žiro račun. Kaj pa, če podjetje najame kredit? Seveda dobi podjetje denar na žiro račun tudi takrat, ko kreditodajalec nakaže denar na žiro račun podjetja kreditojemalca, ali natančneje, podjetje dobi denar, ko je nakazilo opravljeno.

Govorimo o treh glavnih načinih priliva denarja:

- plačilu za prodane izdelke, storitve oziroma blago s strani kupcev;
- plačilu za prodano drugo premoženje s strani kupcev tega premoženja;
- vračilu najetih kreditov in pridobitvi novih kreditov.

Prav tako obstajajo trije glavni načini odliva denarja:

- plačilo za kupljeni material in druge prejete račune (elektriko, najemnino, čiščenje, zavarovanje, izobraževanje, prevoze, strokovno literaturo, telefon, poštnino, računovodske storitve, vzdrževanje, drobni inventar...), izplačilo plač, regresa za letni dopust in prehrano, jubilejne nagrade in drugo;
- plačilo za drugo kupljeno premoženje;
- vračilo prejetega kredita in nakazilo denarja kreditojemalcu.

Prav tako kot večina prodaj, se tudi večina nakupov opravi z odlogom plačila. Običajno mora podjetje svoje obveznosti poravnati, medtem ko prilivi niso vselej tako zanesljivi. Če gre kupec medtem v stečaj, smo lahko zadovoljni, če bomo v letu dni dobili plačano polovico terjatve.

Iz prakse bi lahko sklenili, da podjetja ne obvladajo načrtovanja denarnih tokov, saj praviloma ne plačujejo svojih obveznosti v dogovorjenih rokih z izgovorom, da tudi oni ne prejemajo plačil v dogovorjenih rokih. Tako se začne »začarani krog«, ki se mu reče tudi splošna plačilna nedisciplina. Podjetje pa ne more živeti brez denarja. Lahko živi brez dobička, celo z izgubo, ne more pa obstajati brez denarja. Če ne izplačuje plač, ne plačuje dobaviteljem za material in državi za davke, se upniki slej ko prej odločijo za stečaj, čeprav dobijo precej manj denarja, kot bi ga morali.

Kaj pa »kompenzacije«? Tukaj gre za nedenarno pobotanje obveznosti, denimo, podjetja A do upnika B, ki dolguje podjetju Z, s terjatvami podjetja A do kupca Z. Namesto, da bi podjetje A plačalo podjetju B, podjetje B plačalo podjetju Z in podjetje Z plačalo podjetju A, se medsebojne obveznosti in terjatve kompenzirajo oziroma pobotajo. Takšne verige so včasih zelo dolge in zapletene.

Velikokrat je zapleteno tudi izrazoslovje, da se včasih (ali pogosto) ne razumemo. Kar povprašajte znance, kaj si predstavljajo pod pojmom »finance«. Rekli bodo: stroški, oddelek v podjetju, denar, dobiček, kredit, sredstva, gmotna sredstva, premoženje, kapital, prihodki in še marsikaj. V resnici so finance nekaj, kar je povezano z denarjem oziroma upravljanjem z denarjem. Tudi finančni tok je povezan z denarjem. Vendar imamo tudi denarni tok. In v čem je razlika?

Slovenski računovodski standard 26 govori o izkazu finančnih tokov takole:

»Izkaz finančnih tokov je na podlagi postavk v bilanci stanja in izkazu uspeha ter njihove dodatne obdelave sestavljeni izkaz pritokov in odtokov finančnih sredstev podjetja v širšem pomenu ter pojasnjuje vpliv novega financiranja, investiranja, definanciranja in dezinvestiranja na spremembe stanja denarnih sredstev od začetka do konca obračunskega obdobja. Kot obdobje se jemlje praviloma poslovno leto, v vsakem primeru pa obdobje, za katero obstajata bilanca stanja in izkaz uspeha.«

Uporabljeni izrazi so razloženi takole:

Izkaz finančnih tokov jetemeljni računovodski izkaz, ki prikazuje, kako pritoki in odtoki vplivajo na spremembe stanja denarnih sredstev v določenem obdobju.

Pritoki so povezani z novim financiranjem in dezinvestiranjem v obdobju. Tako se lahko približujejo prejemkom, vendar se z njimi ne izenačijo.

Odtoki so povezani z investiranjem in definanciranjem v obdobju. Tako se lahko približujejo izdatkom, vendar se z njimi ne izenačijo,

Investiranje je spreminjanje denarnih sredstev v nedenarna. Praktično gre za povečanje sredstev v obliki stvari in pravic v obdobju.

Dezinvestiranje je spreminjanje nedenarnih sredstev v denarna. Praktično gre za zmanjšanje sredstev v obliki stvari in pravic v obdobju.

Financiranje je povečanje sredstev v obdobju s povečanjem kapitala ali dolgov. Praktično gre za povečanje obveznosti do financerjev z njihovimi vnosi v podjetje.

Definanciranje je zmanjšanje sredstev v obdobju z zmanjšanjem kapitala ali dolgov. Praktično gre za zmanjšanje obveznosti do financerjev, ki so dobili od podjetja ustrezna odplačila.

Prejemki so neposredna povečanja denarnih sredstev, ki jih ima podjetje.

Izdatki so neposredna zmanjšanja denarnih sredstev, ki jih ima podjetje.

Slovenski računovodski standard 27 pravi o izkazu denarnih tokov naslednje:

»Zaradi zagotavljanja ali presojanja sprotne plačilne sposobnosti podjetja se v njem spremljajo denarni tokovi in sestavljajo ustrezni izkazi za različno dolga obdobja, tako da obstajajo dnevni, tedenski, desetdnevni izkazi denarnih tokov, ki prikazujejo prejemke in izdatke po njihovih temeljnih vrstah ter posebej za poslovno dejavnost, posebej za investicijsko dejavnost in posebej za dejavnost financiranja. Poleg prejemkov in izdatkov v obdobju je v izkazu prikazano tudi stanje denarnih sredstev na začetku in na koncu obdobja. Izraz rabi notranjim potrebam podjetja in ni sestavina računovodskih izkazov.«

Dodatno je razložen še pojem denarnih sredstev, ki so denar v blagajni (gotovina), denar na žiro računu in druga dobroimetja v bankah.

Razlika med obema izkazoma je torej v tem, da gre pri izkazu denarnih tokov za izključno gibanje (torej prejemke in izdatke) v denarju, medtem ko pri finančnem toku spremljamo tudi povečanja in zmanjšanja premoženja in obveznosti. Če torej dobavitelju ne plačamo sočasno z nakupom materiala, smo vseeno ustvarili finančni tok - pridobili smo premoženje (zalogo) in imamo obveznost do dobavitelja, ni pa še prišlo do denarnega toka.

Tudi kompenzacija (kot v prej omenjenem primeru) ustvarja finančni, ne pa tudi denarni tok. Vsebinsko oba izkaza prikazujeta začetno in končno stanje denarnih sredstev ter povečanja in zmanjšanja vmes (pridobivanje in poraba denarja), finančni tok pa še posebej financiranje in definanciranje brez plačila v denarju. Izrazi v uradnih izkazih finančnih tokov so zapleteni (npr. pobotano povečanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev , pobotano zmanjšanje dolgoročnih rezervacij) in zahtevajo nekaj več računovodskega znanja.

Denarni tok je vedno pomemben, še posebej pa ga je potrebno obvladati, če zaide podjetje v krizo. Na hitro je potrebno pridobiti denar. Toda kako? Banka ga bo v tem trenutku nerada posodila ali pa bo zahtevala zelo visoka jamstva. Zato je potrebno poseči po drugih oblikah:

- izterjati terjatve, tudi z diskontom, samo da pridemo do denarja;
- prodati, tudi razprodati (ceneje) zaloge gotovih izdelkov;
- prodati, tudi razprodati (prevelike) zaloge materiala;
- prodati delnice, ki jih ima podjetje v lasti;
- v tujini je zelo razvita oblika »sell and lease back«, po kateri posegajo podjetja, ki potrebujejo denar. Prodajo na primer svojo poslovno stavbo in jo vzamejo nazaj v najem. Od kupca stavbe, ki je hkrati najemodajalec, dobijo takoj kupnino, s katero se navadno rešijo denarnih težav, potem pa mesečno plačujejo najemnino za prostor, ki ga potrebujejo. Tudi pri nas je ta oblika možna, ni pa zelo razširjena.

Pomembno je tudi zmanjšati izdatke, na primer takole:

- doseči dogovor z banko o odložitvi plačila dolgov (reprogramiranje obveznosti);
- doseči dogovor z dobavitelji o podaljšanju plačilnih rokov;
- doseči dogovor o pretvorbi dolgov v lastniške vložke (torej namesto plačila dolgov postanejo upniki solastniki podjetja).

Šele ko podjetje spet zaživi z eno ali več tovrstnimi »infuzijami«, je mogoče začeti zdravljenje. Bolje pa je preprečevati kot zdraviti - zato je načrtovanje denarnih tokov ključna prvina uspešnosti poslovanja.

Primer kratkoročnega načrtovanja denarnih tokov

Koliko denarja moramo imeti na žiro računu? Podjetje lahko takole načrtuje svoje denarne tokove za naslednji teden:

V plačilo zapade račun za material:1000

Za plače potrebujemo: 2000

Za akontacijo davka na dobiček: 20

Za plačilo kilometrine: 40

Skupaj: 3060


Stanje na žiro računu: 560

Kupec je obljubil plačilo: 1000

--------------------------------------------
Skupaj: 1560


Primanjkuje torej 1500 enot denarja. Podjetje ima zdaj več možnosti, na primer:

- ne izplača plač v tem tednu;
- najame kredit v znesku 1500;
- proda delnice, ki jih ima v lasti;
- ne plača računa dobavitelju in izplača le del plač;
- poprosi kupce, da poravnajo (z diskontom) svoje obveznosti pred zapadlostjo;

Če pa, nasprotno, podjetje ugotavlja, da ima na žiro računu več denarja, kot ga potrebuje, ga je pametno posoditi (seveda ne preveč tvegano), saj na žiro računu prinaša neznatne obresti. Za koliko časa pa bo podjetje lahko posodilo denar, je spet odvisno od predvidenih prilivov in odlivov.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *