Izkoristi tisto, kar imaš

Barbara Corcoran: »Neuspeh je moja specialnost, v tem sem odlična. A ni neuspeh merilo podjetniškega duha, pravo merilo je, kako hitro se po njem pobereš.«

Te besede so se vžgale v mojo dušo, ko sem odhajala skozi vrata in puščala za sabo najino skupno življenje in skupen posel, mislila sem si, »raje umrem, kot da ti dam zadovoljstvo, da si imel prav,« se spominja Barbara Corcoran. Dobri dve desetletji pozneje je nekega dne ugotovila, da je postala številka 1 nepremičninskega trga v New Yorku. Corcoran Group je imel 850 nepremičninskih agentov in približno 100 milijonov dolarjev letnega prometa ter več odprtih ponudb kot vsi konkurenti skupaj. Takrat se je odločila, da ga proda in se posveti družini.

Barbarina pot na vrh newyorškega nepremičninskega trga se je začela marca 1949 v majhnem mestu Edgewater v New Jerseyu. Bila je druga od desetih otrok in ko jo je mama prinesla domov, je napovedala, da bo Barbara imela zelo razvito domišljijo. Dolgo ni kazalo, da bo iz deklice nastalo kaj posebnega. Bila je podpovprečna učenka, ki je na katoliški šoli končala izobraževanje za učiteljico, a je učila le leto dni. Namesto tega je pri 23 letih opravljala svojo 22. službo, bila je natakarica v lokalu v domačem mestu. In se jezila, da ji njena sodelavka z bujnimi oblinami odnese ves posel. »Ne jezi se,« ji je rekla mama: »bodi, kar si, kitke si spni z rdečo pentljo in pojdi veselo v službo.« Barbara je ubogala njen nasvet, za katerega danes pravi, da je bil njena prva lekcija iz marketinga, ki gre nekako takole: moške enako kot podoba pohujšljivke pritegne podoba nedolžne deklice. Izkoristi torej tisto, kar imaš.

Prvič v New Yorku

Ko je v lokal vstopil Ramon Simon, kot se je predstavil, ga je pritegnila prav podoba nedolžne deklice, in Barbari se je življenje spremenilo za vedno. Ramon je kmalu postal njen fant in Barbari predlagal, da končno prečka reko Hudson in odide v New York, ki ga je vsak dan opazovala iz domače hiše, a še nikoli obiskala. Plačal ji je teden dni bivanja v hotelu za ženske in ji dal 100 dolarjev, da jih porabi, kakor hoče. Kupila si je vijolično obleko in čevlje in ko se je v novih oblačilih sprehodila po Manhattnu, se ji je zdelo, da je na vrhu sveta.