Podjetnik logo
 

Iztok In Igor Stanonik

Avtor: Janez Kolar | Objava: 10.01.2002

Obseda ju filozofija kakovosti. V 16 letih sta lastnika podjetja Polycom prehodila pot od obrtne delavnice do vrhunskega podjetja za izdelovanje zahtevnih plastičnih izdelkov.



Zalet

Čeprav smo dejansko še na pragu snežne zime, se s pomočjo tehnologije že odvijajo smučarska tekmovanja, tudi smučarski skoki in poleti. Kdor je že doživel Planico in njeno velikanko, ve, kako dih jemajočo drznost, pogum in eleganco izžarevajo tam tekmovalci. Tudi naš današnji portretiranec, Iztok Stanonik, direktor podjetja Polycom, se je v osnovnošolskih letih navdušeno poganjal po zaletiščih in skakal, kolikor se je le dalo. Čeprav je skoke v srednji šoli opustil, ker se je moral odločiti le za eno pot, pravi, da razume šport tudi kot pogoj za razvoj (zdrave) tekmovalnosti, “kot sam vzgon, ki ti daje ritem, moč in nato prenos tega v podjetništvo”.

Zalet je bil očitno tako močan, da še zdaj, po 16 letih, rasejo s stopnjo 30%, osvajajo zahtevne tuje trge oziroma globalni trg in postavljajo nove standarde poslovanja. Toda vsak dober skok zahteva od športnika vzpon do skakalnice, pravilno pripravo, odločen odriv, odskok, delo v zraku ter seveda uspešen in prepričljiv pristanek.

Vendar pa lahko prav hitro opazimo razliko med zmagovalnimi športniki in uspešnimi podjetniki. Športnik namreč, ko odkrije športno panogo, ki mu “leži”, ima zelo jasno določeno na primer trajektorijo skakalnice, pravila, ne nazadnje tudi trenerje. Tako je prav kmalu treniran za, denimo, doseganje čim večjih razdalj pri skokih, če ostanemo še vedno pri tem športu. Sicer drži, da imajo tudi podjetniki razmeroma določeno pravno, finančno, materialno in finančno okolje, vendar ni ravno jasno, s katero disciplino naj se ukvarja, kako, kdo bi lahko bil trener in kakšen je pravzaprav načrt treninga.

Zato potrebuje podjetnik dodatno razločevalno sposobnost: s tem, ko se uči tudi ali pa predvsem na lastnih napakah, ni dovolj le, da se nauči delati stvari prav, ampak predvsem delat prave stvari. Nenehno mora razvijati in določati pot razvoja podjetja – vizijo. Smer, kamor gre. V športnem jeziku, torej, nenehno odkriva nove športne panoge, hkrati pa zvišuje raven dosežkov v tako imenovanih standardnih disciplinah.

Leta 1985 se je pokazala poslovna priložnost oziroma potreba po plastičnih kljukah za pohištvo, tako da sta se brata Stanonik lotila izziva tako, da sta kupila ročni brizgalni stroj, odprla obrtno obratovalnico in se lotila izdelovanja želenih artiklov. Kmalu sta spoznala, da se moda na pohištvenem trgu (pre)hitro spreminja in poiskala nove možnosti za delo. Odločitev se je izkazala za pravilno. Lesna industrija se je kmalu usmerila v lesene in potem kovinske ročaje. Brata Stanonik sta se podala v druge panoge (avtomobilska industrija, gospodinjski aparati in merilna tehnika) kot podizvajalca pri izdelavi sestavnih delov. In tako so rasli. Leta 1988 so pridobili prvi avtomatski stroj, v začetku devetdesetih sta brata Stanonik ustanovila podjetje Polycom Škofja Loka, d.o.o., čeprav se je pravi prodor začel leta 1995, saj je število zaposlenih povečalo skoraj štirikratno.

Navznoter so skrbeli za razvoj, vključevanje novih, visoko strokovnih kadrov, doseganje standardov kakovosti, navzven pa za visoko kakovost izdelkov, spoštovanje rokov in spremljanje dogajanja pri konkurentih.

Doskok

Danes ima podjetje Polycom 46 zaposlenih, od tega kar tretjino z univerzitetno strokovno izobrazbo, v letu 2001 predviden prihodek 4 milijone evrov, ki ga nameravajo v letu 2002 povečati za naslednjih 15 odstotkov. Poslovne prostore v obsegu 300 kvadratnih metrov imajo v slikoviti Poljanski dolini, a jih ti že utesnjujejo in jih nameravajo razširiti.
Podjetnika vlagata ves dobiček v razvoj, novo opremo, avtomatizacijo in robotizacijo, kar danes pomeni, da imajo 28 najsodobnejših brizgalnih strojev, izmed katerih noben ni starejši od pet let. Ti stroji letno opravijo kar 200.000 delovnih ur. Za njihove izdelke so potrebna zahtevna orodja, zato imajo svojo orodjarno, ki šteje slab ducat zaposlenih. Tudi brata sta si delo razdelila: medtem ko skrbi Igor za orodjarno, ima Iztok poleg direktorstva odgovornost za proizvodnjo in prodajo navzven.

Nedvomno je eden temeljnih kamnov uspeha podjetja Polycom dejstvo, da sta na vrhu dve osebi, brata, ki si med seboj zaupata in se dopolnjujeta. Zanimivo je tudi, da pri poslovanju redno pomagata tudi njuna starša, vključeni sta soprogi, tako da se Polycom navznoter delno razvija kot družinsko podjetje. To “domače” vzdušje skušata vodilna podjetnika, ki sta še vedno edina lastnika, vzdrževati in ga spodbujata med drugim tudi z različnimi družabnimi in športnimi dejavnostmi.. Iztok Stanonik pravi: “Ni dovolj, da naši dobro delajo. Želim tudi, da se dobro počutijo”.

Verjetno je tudi to eden pomembnih kamenčkov v mozaiku medsebojnega zaupanja sodelavcev, ki lahko, poleg drugih dosežkov, omogoča, da lahko na primer zahtevni certifikat za avtomobilsko industrijo ISO/TS16949 uvedejo v podjetje v skoraj pol krajšem času, kot je običajno. Nasploh so v Polycomu “obsedeni” s filozofijo nenehnega izboljševanja in doseganjem ter preseganjem standardov kakovosti , saj imajo “pod streho” standarde ISO 9001, ISO 14001 in že omenjeni ISO/TS16949. Na nedavnem natečaju za kakovostno podjetje so se prebili prav v vrh med štiri finaliste, kjer so bili daleč najmanjše podjetje. Še več! Njihovi dosežki so napravili na strokovno komisijo tako močan vtis, da bodo prav zaradi njih, oziroma njihovih dosežkov že v letu 2002 podeljevali nagrado v dveh kategorijah: večja in manjša podjetja. To podjetju finančno neposredno sicer ne prinaša ničesar, občutek mora biti pa dober.

Sled-smučina

Kako lahko pravzaprav enemu izmed premnogih plastičarskih obratov po Sloveniji uspe tak “skok”? Če človek prisluhne direktorju, zveni pot logično, malodane preprosto, prav gotovo pa skriva veliko nevarnih ovinkov in spolzkih klancev.

Poleg nenehnega vlaganja poslovnih dobičkov v razvoj so pozorno spremljali dogajanje na trgu in seveda konkurenco. Medtem ko so številni tekmeci kupovali jahte, avtomobile, vikende ali potovali na Maldive, so v Polycomu iskali izobražene in dosežkov željne ljudi, menjavali stroje, pridobivali standarde kakovosti, ko se je mnogim v panogi to zdelo izguba časa in denarja.

Toda ravno ta “izguba denarja” je verjetno prispevala k temu, da so v minulem novembru polikomovci podpisali s koncernom Danfoss pogodbo kot prednostni dobavitelji. To pomeni za ves koncern, kjerkoli po svetu že deluje. S tem samodejno dobivajo nov zagon rasti, delež izvoza glede na domači trg pa naj bi se že v letu 2002 s sedanjih 40:60 spremenil v 60:40, pa čeprav drži, da se približno 90% blaga, ki ga naredijo za slovenske kupce, po oplemenitenju izvozi, tako da je dejanski realni delež izvoza zelo visok.

Zanimivo je, kako preprosta je (videti) v njihovi proizvodnji izdelava nekaterih izdelkov. Še zanimivejše pa je, da mnogi slovenski izdelovalci, za razliko od podjetij, kot so Danfoss, Audi in druga, še niso “odkrili” Polycoma, sam pa sem se na lastne oči prepričal, da, če bi v trgovini ženi kupil za darilo na primer Philipsov damski brivnik, kupujem (tudi) slovenski izdelek.

MOJA FORMULA USPEHA

  • Zaposlovati mlade izobražene kadre in jim dati priložnost, da se izkažejo..
  • Omogočiti tem kadrom, da se povežejo v skupinsko delo in da dokončajo projekte, ki so jim zaupani.
  • Zaupanje med posameznimi enotami v podjetju in usmerjanje k istemu cilju (ljudem je treba povedati, kaj delati, koliko je treba narediti in do kdaj).

GLAVNI CILJI NA PODROČJU KAKOVOSTI
  • proizvodnja brez napak,
  • proces stalnih izboljšav,
  • 100-odstotno zadovoljevanje zahtev, potreb in pričakovanj kupcev,
  • prilagajanje vseh procesov v podjetju standardom kakovosti in varovanja okolja, ki jih zahtevata trg in lastna težnja po odličnosti.

MOJA NAJVEČJA NAPAKA

“Zmanjkuje mi časa za družino.”

IZKAZNICA

Podjetje: Polycom
Kraj: Poljane nad Škofjo Loko
Dejavnost: Izdelovanje zahtevnih plastičnih izdelkov
Zaposleni: 46
Promet: 4 milijone evrov

ADUTI

  • delovanje po filozofiji nenehnega izboljševanja,
  • zaposlovanje mladih sposobnih strokovnjakov (tretjina zaposlenih ima univerzitetno izobrazbo),
  • vlaganje dobičkov v razvoj in najsodobnejšo opremo (avtomatizacija proizvodnih procesov),
  • sodelovanje z veliki zahtevnimi tujimi podjetji,
  • 40 odstotkov prihodkov ustvarijo z neposrednim izvozom.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *