Jadranje kot stik z naravo

Avtor: Matej Štakul | Objava: 10.08.2003

Podjetnik Jani Goltes, sicer izdelovalec snežnih desk, je imel že v otroških letih oko za plovila in danes je zaprisežen ljubitelj jadranja.



Ko so zime prave, z obilico snega, si 39-letni podjetnik Jani Goltes mane roke. Njegovo podjetje Goltes, d.o.o., je pač specializirano za proizvodnjo snežnih desk (snowboardov) in z njimi povezane potrebne opreme. Toda Trboveljčan zadnja leta komaj čaka tudi na poletne mesece, ki jih podobno kot številni Slovenci preživlja na morju. Na morju – dobesedno. Goltes, tudi Podjetnikov podjetnik leta 1997, je namreč velik ljubitelj jadranja.
 
Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom!
 
Namesto lenega dopusta ...

»Jadranje je pravzaprav stik z naravo. Sam nisem statičen človek in si ne želim lenega dopusta. Veliko boljše se počutim, če počnem stvari, ki me zanimajo in so dinamične,« pravi diplomirani strojni inženir, ki razliko med jadrnico in motorno jahto primerja s tisto med motorjem (motornim kolesom) in avtomobilom: »Pri čemer je jadrnica seveda motor. Resda si v avtu hitrejši, udobnejši in potuješ varneje, a brez pravega užitka. Sam sem se lani ponesrečil z motorjem, a je razmišljanje ostalo isto. Na 'motornjači' ni tistega užitka, kot če v vetru brezšumno drsiš po vodi in poslušaš zvok vetra in valov. Da o razliki v stroških sploh ne govorim. Če želiš z motorno jahto prepluti pol Jadrana, to ni zanemarljiv strošek. Za nameček pa še tista dnevna čakanja na bencinskih postajah …«
 
Goltes je imel že v otroških letih oko za plovila. »Po počitnicah sem se doma praviloma zapodil v lego kocke in sestavljal čolne. V srednješolskih letih sva se nato s prijateljem preganjala v močnejšem motornem čolnu. Moja simpatija do navtike pa je vseskozi rasla. A do prvega resnejšega stika je prišlo šele pred petimi leti, ko nas je nekaj podobno starih in podjetniško usmerjenih na barko elan 33 povabil prijatelj, nekdanji smučarski skakalec Miran Tepeš. Poskušali smo jadrati, Miran, ki je star jadralski maček, pa je za nas vodil neformalni tečaj jadranja. V tej moški zasedbi smo nato večkrat podaljšani konec tedna preživeli na morju. 
 
Toda Miran je bil kar malce prezahteven jadralec. Na morju pa smo bili zvečine aprila in oktobra. Nekoč smo prečkali Kvarner celo pri osmih boforih v jadra in hkrati poslušali, da je morje preveč razburkano. Ker nisem ekstremni navtik, mi je bilo to malce preveč. Sem pa v lepem vremenu začutil, da mi je jadranje vendarle všeč.. In po dveh letih pod nadzorom je Miran presodil, da mi lahko zaupa – posodil mi je kar svojo barko,« se jadralskih začetkov spominja nekdanji smučar in kolesar. 
 
Prva »romantična« pustolovščina
 
Toliko bolj, ker bi se njegovo prvo samostojno jadranje lahko zanj in za jadrnico zelo slabo končalo. »Še vedno se spominjam prve noči z ženo na morju. Ker je bilo malce burje, sva se zasidrala v varnem zalivu na Unijah, ki je bil nekoč pod nadzorom vojske. Sledila je romantična večerja na palubi, okoli polnoči pa sva se odpravila v posteljo. Čez dve uri sem se prebudil in ugotovil, da sva z jadrnico le dva metra od skal. Sledila je panika, prižgal sem motor. 25 kilogramov težko sidro sem moral kar sam dvigniti, saj jadrnica ni imela električnega vitla. Krmilo pa sem v trdi temi zaupal ženi. Do jutra se nama je prizor še šestkrat ponovil, saj sidro ni prijelo. V zalivu je bilo za nameček 30 bark in šest se jih je zapletlo. Spomnim se, da sem takrat razmišljal, da bi se z veseljem vkrcal na helikopter in zapustil jadrnico, če bi bilo to mogoče. A dogodivščino sem kmalu pozabil.«

Prej ali slej lastna jadrnica
 
Čeprav je Goltes uspešen podjetnik, še zlasti uspešen je pri izdelavi vložkov za snežne deske, s katerimi obvladuje 30 odstotkov svetovne prodaje, pa lastnega plovila še nima. »Zanj nisem imel denarja. Svojo poslovno dejavnost sem začel iz ničle in sam. Vse, kar pozitivnega ustvarim, vlagam nazaj v podjetje, saj je potrebnih še veliko naložb. Bilo bi neumno, če bi denar razmetaval za luksuz. Do nedavnega sem zato jadral v navezi s prijatelji in seveda ob pomoči čarterja. Če bo poslovanje podjetja tudi v prihodnje dobro, si bom prej ali slej privoščil lastno plovilo. Višjega razreda, z dolžino vsaj 45 čevljev. Za nakup bom potreboval lep kupček denarja, zanimala pa me bo udobna potovalna jadrnica. Na prvem mestu pri odločitvi bo udobje, na drugem kakovost izdelave in šele na tretjem hitrost. Hitra jadrnica ti pač ne koristi veliko, če v dežju zamaka. A o lastni jadrnici še ne sanjarim, saj se mi to ne zdi storilno. Sam pač tak človek, da ko se nekaj odločim, to hitro tudi uresničim. Ko bo ideja za jadrnico dozorela in bom imel na voljo potreben denar, sem prepričan, da se bom za nakup prave jadrnice odločil v enem tednu,« sklene Goltes.
 
 
Kaj pa deskanje na snegu?
»Moj poslovni začetek je bil naključen. Ko sem se odločil za deskanje na snegu, te industrije še ni bilo. Zato sem v domači garaži naredil prvo desko. Ko jo je videl prijatelj, sem desko naredil še njemu. In tako je z ustnim sporočilom šlo naprej. Prvo leto dve, drugo 20, tretje 100 desk in tako naprej. Nato sem začel izdelovati še vezi, trg je bil čedalje zahtevnejši. Začeli smo izdelovati še dodatno opremo, prevzeli pa smo tudi nekaj zastopstev za konfekcijo. Tako danes potencialnemu kupcu ponujamo vso potrebno opremo za deskanje na snegu. Kmalu smo začeli izdelovati tudi vložke (inserte) za pritrjevanje vezi, kar je trenutno po obsegu glavni del dejavnosti podjetja. Smo vodilni svetovni proizvajalec, saj letno izdelamo med 10 in 12 milijonov vložkov, kar je 30 odstotkov vse svetovne prodaje. To pomeni, da ima vsaka tretja snežna deska del naše tehnologije. Vložke smo razvili sami, izdelek pa naredimo bolje in ceneje od konkurence.«

Preberite si še:

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *