Je vaše podjetje zares družinsko?

Nekoliko podrobnejše preučevanje fenomena družinskega podjetništva v zadnjih dvajsetih letih se med drugim intenzivno ukvarja predvsem z dilemo, ki bi jo lahko poenostavljeno interpretirali kot: Ali je smiselno razvijati podjetje v smeri družinskega podjetja ali se je temu morda dobro izogniti? Kljub očitnim prednostim, ki jih imajo družinska podjetja, sicer jih ne bi bilo razmeroma veliko v vseh razvitih gospodarstvih, ostaja nad njimi senca grožnje konfliktov, medgeneracijskih razlik in neprofesionalnega vedenja posameznikov, ki življenje in delo v družinskem podjetju naredijo manj idilično. 

Kaj je sploh družinsko podjetje?

Dosedanjemu raziskovalnemu opusu še ni uspelo ponuditi enotne definicije družinskega podjetja, ki bi se zdela splošno uporabna in bi omogočala sistematične primerjave. Razlog je predvsem ta, da že brez velikega znanja lahko ugotovimo, da obstaja več vrst družinskih podjetij, od klasičnih zgodb ata in mame, ki jima ob prostem času pomagajo otroci, do nekaterih svetovno znanih podjetij, ki so družinska predvsem v smislu lastniške funkcije, ponavadi tako, da ima družina nadzorni paket delnic podjetja.  

V letu 2000 je v 16 državah (od tega 13 evropskih) potekala mednarodna raziskava PRIMA, s katero smo skušali primerjati značilnosti družinskih podjetij v posameznih okoljih. Eno od ključnih orodij, ki je bilo razvito v tej raziskavi, izhaja iz predpostavke, da je odgovor na vprašanje, ali je določeno podjetje družinsko ali ne, predvsem odvisen od tega, kako glavni lastnik oziroma direktor to svoje podjetje čuti: kot podjetniški projekt ali kot institucijo za zagotavljanje blagostanja svoje družine.  

Raziskava PRIMA je bila v letu 2002 ponovljena tudi v Sloveniji z namenom ugotoviti, kolikšen je delež družinskih podjetij v Sloveniji in ali so družinska podjetja bolj ali manj uspešna od nedružinskih. V nadaljevanju tega članka tako povzemamo ključne ugotovitve omenjene raziskave, hkrati pa bralcem ponujamo zanimiv test, ki smo ga razvili iz raziskave. Z odgovori na vprašanja in rezultatom seštetih točk bodo bralci lahko ugotovili, v katero vrsto podjetij sodi njihovo podjetje in kaj naj bi bilo za to vrsto podjetij značilno, če naj verjamemo določenim statističnim podatkom. 

Ugotovitve o družinskih podjetjih v Sloveniji 

V prvem delu naše raziskave smo se ukvarjali s stališči podjetij oziroma podjetnikov do prepletanja podjetja in družine. Pri tem smo uporabili ista vprašanja kot v raziskavi PRIMA, kar nam je omogočalo dobro primerjavo stališč slovenskih podjetij in podjetij iz 16 drugih držav. Uporaba posebne statistične metode za primerjavo stališč je pokazala, da je za razlikovanje bolj smiselno oblikovati tri in ne samo dve skupini podjetij. Te tri skupine podjetij smo imenovali:

- 1) družinska podjetja (40,7 %), ki v svojem ravnanju dajejo več prednosti družinskim vrednotam,
- 2) podjetniška podjetja (31,9 %), ki se v splošnem ravnajo profesionalno, in
- 3) uravnotežena podjetja (27,5 %), ki skušajo loviti ravno pravo kombinacijo podjetniškega obnašanja in zadovoljevanja družinskih članov.  

Pokazalo se je, da je delež zares družinskih podjetij v Sloveniji (40,7 %) znatno večji od deleža takih podjetij v mednarodni raziskavi PRIMA (28,3 %). To pomeni, da je ravnanje podjetij v Sloveniji v splošnem bolj usmerjeno k družini, kar je razumljivo, saj imamo zaradi prekinjene podjetniške tradicije večinoma opraviti z mikropodjetji, ki poslovanja še niso formalizirala. Primerjava deležev posameznih podjetij v Sloveniji in drugod po svetu je razvidna iz skice 1.  

Skica 1: Deleži posameznih tipov podjetij     

Raziskava je še pokazala, da smo Slovenci precej naklonjeni zgodnjemu vključevanju otrok v podjetje in tudi bistveno bolj od povprečja se slovenski podjetniki zavzemajo za šolanje otrok v skladu z interesi podjetja. Potrjuje se, da želijo Slovenci večinoma prenesti svoja podjetja na otroke, vendar si morajo otroci to zaslužiti s šolanjem v pravi smeri. Glede nujnosti zanimanja otrok za dejavnost podjetja so slovenski podjetniki nekako v povprečju, hkrati pa so manj zahtevni pri stališču, naj otroci začnejo svojo kariero v podjetju »na dnu«.  

Zaradi majhnosti slovenskih podjetij, ki še niso formalizirana, se zdi razumljivo, da bodo podjetniki svoje naslednike iskali predvsem med družinskim člani. Slovenski podjetniki bolj kot drugi verjamejo, da so podjetja z družinskimi člani močnejša. Večina podjetij se strinja, da je najbolje, da podjetje prevzame samo en naslednik. Še izraziteje so podjetniki prepričani o nujnosti ločevanja družinskih in poslovnih zadev, še zlasti kadar gre za razne težave. Družinske težave ne bi smele škodovati podjetju, in nasprotno.   Slovenski podjetniki so v primerjavi s kolegi v tujini manj prisegajo na to, da je treba imeti jasno opredeljene kriterije za vstop družinskih članov v podjetje in izstop iz njega, kar spet kaže na manjšo stopnjo formalizacije v slovenskih družinskih podjetjih.

Slovenski podjetniki se izrazito zavzemajo za stališče, naj ustanovitelj tudi po upokojitvi obdrži formalno vlogo v podjetju. Sicer večinoma menijo, naj se starši upokojijo, ko so otroci pripravljeni na prevzem podjetja, vendar je veliko vprašanje, kdaj starši ocenijo, da so otroci pripravljeni. Slovenski podjetniki so tudi precej naklonjeni ideji, naj otroci z vključitvijo v podjetje pridobijo tudi določen lastniški delež, pri čemer se nagibajo k enakopravnosti otrok pri tej delitvi; skoraj tretjina podjetnikov pa bi bila pripravljena deleže v podjetju deliti tudi z drugimi zaposlenimi, ki niso člani družine. Večina anketirancev meni, naj bi bila pravila nagrajevanja enaka za družinske in nedružinske uslužbence.  

V primerjavi z drugimi državami so naši podjetniki bolj osredotočeni na družino kot središče podjetja, zato v večji meri pričakujejo od otrok, da bodo prevzeli podjetje, bolj so za enake deleže otrok, podjetja naj bi poskrbela za pokojnine za vse člane in podobno. Zdi se, da je v slovenskih družinskih podjetjih družinski sistem močnejši kot po svetu, kjer so družinska podjetja že bolj odprta in zrelejša, v rokah poznejših generacij, ko družinske vezi po malem že popuščajo, pa podjetje vse bolj postaja predvsem poslovna oblika. 

Rast in razvoj  

Usmerjenost v rast in razvoj smo preverjali tako, da smo merili zadovoljstvo podjetnikov z nekaterimi vidiki poslovanja. Predvsem nas je zanimalo, katera skupina podjetij izraža najvišjo stopnjo zadovoljstva.  

Podjetniška podjetja so, kot kaže, najzadovoljnejša z rastjo, dobičkonosnostjo, relativno rastjo tržnega deleža, zadovoljstvom zaposlenih, finančnimi donosi, občutkom za želje kupcev, prepoznavanjem novih izdelkov in storitev ter poslovnih priložnosti.  

Po drugi strani so družinska podjetja najzadovoljnejša s sposobnostjo pridobivanja ustreznega kadra, kakovostjo izdelkov, z zadovoljstvom strank, uresničevanjem notranjih ciljev, avtonomijo in osebno svobodo ter nadzorom nad prihodnostjo. Družinska podjetja čutijo najmočnejšo potrebo po rasti v prihodnosti in ustvarjanju nove vrednosti za kupce. Ustanovitelji družinskih podjetij so po pričakovanju najzadovoljnejši s svojo sposobnostjo zagotavljanja zaposlitev svojim otrokom. 

Z večino vidikov so od treh skupin najzadovoljnejša tako podjetniška kot družinska podjetja. Izkazalo se je, da je vsaka skupina podjetij najzadovoljnejša s po desetimi elementi uspešnosti in razvojne naravnanosti podjetij, medtem ko so uravnotežena podjetja »zmagovalci« le v treh kategorijah in so najzadovoljnejša z absolutno rastjo tržnega deleža, podjetje si želijo spraviti v fazo žetve, zadovoljni so z razvojem tehnološko naprednih proizvodov. Po drugi strani analiza najmanj zadovoljnih s posamezno trditvijo kaže, da so to kar v 14 primerih uravnotežena podjetja, v sedmih primerih podjetniška in le v dveh primerih družinska podjetja.  

Kaj sledi ... 

S stališča zadovoljstva z doseženimi rezultati družinska podjetja niso slabša od drugih podjetij. Nasprotno, v marsičem doseže podjetje visoko raven zadovoljstva, če se odloči dati prednost družinskim interesom. Po drugi strani so zadovoljna tudi podjetja, v katerih se podjetnik odloči, da bo svoje podjetje profesionaliziral in postavil družinske interese v ozadje. Iz naše analize izhaja, da je najbolj vprašljiv položaj podjetij, ki skušajo uravnotežiti podjetniško in družinsko delovanje, saj ostajajo v takih primerih v pasti dvojnih meril, ki jih ne morejo hkrati zadovoljiti. Ta trditev ima določene omejitve, saj temelji na statičnem pogledu na podjetje. Z razvojem se namreč pogledi vse večjih družinskih podjetij spreminjajo, začnejo se bolj nagibati na stran profesionalizacije. 

Ključen nasvet iz vsega povedanega je priporočilo, naj se družinska podjetja odločijo za svojo družinsko ali podjetniško usmeritev, saj je verjetno, da jim bo prav iskanje ravnotežja pobralo preveč energije, ki bi jo bilo bolj smiselno usmeriti v prave podjetniške napore.  

Ugotovitve potrjujejo tezo, da so družinska podjetja že danes pomemben segment slovenskega gospodarstva. Njihove značilnosti je mogoče razumeti v kontekstu relativne majhnosti slovenskih družinskih podjetij, katerih večina je nastala po letu 1990, zato imamo opraviti s podjetji, ki jih večinoma še vodi ustanoviteljska generacija, ki se počasi pripravlja na upokojitev. Ta podjetja še niso prišla v fazo zrelosti in profesionalizacije, ko bi bilo že bolj realistično pričakovati možnost najemanja zunanjih menedžerjev, dokapitalizacije podjetij s strani nedružinskih vlagateljev in potiskanje družinskih vrednot v ozadje poslovanja. Vendarle pa si upamo napovedati, da bodo družinska podjetja ob ustrezni spodbudi podpornega okolja, izobraževanja in z upoštevanjem nasvetov usposobljenih svetovalcev v prihodnosti vse pomembnejša v slovenskem gospodarstvu.

---

TEST: Kakšno je vaše podjetje? 

Navodilo: Za vsako trditev iz spodnjega testa obkrožite število, ki odraža stopnjo vašega strinjanja. Če obkrožite 1, pomeni, da se s trditvijo popolnoma strinjate, če pa obkrožite 5, boste za trditev menili, da je za vas popolnoma nesprejemljiva. Na koncu seštejte skupno število točk in poglejte pojasnilo pod testom, v katero skupino se podjetij se uvršča vaše podjetje. Te rezultate je treba razumeti z določenim zadržkom, saj je test narejen na podlagi statistike stališč naključno izbranih slovenskih podjetij v letu 2002.
 

	Povsem se strinjam	Se strinjam	Nevtralen	Se ne strinjam	Nikakor se ne strinjam
1.  Otroke je treba vpeljevati v podjetje že zelo zgodaj.	1	2	3	4	5
2.  Izobraževanje otrok je treba usmerjati v skladu s potrebami podjetja.	1	2	3	4	5
3.  Nasledniki v menedžmentu naj bodo izbrani med družinskimi člani.	1	2	3	4	5
4.  Podjetje mora imeti izdelane kriterije, po katerih se bodo družinski člani vključevali v podjetje ali iz njega izstopali.	1	2	3	4	5
5.  Pomembno je, da se otroci zanimajo za trg in izdelke/storitve podjetja.	1	2	3	4	5
6.  Otroci naj dobijo določen lastniški delež v podjetju, ko se vanj vključijo.	1	2	3	4	5
7.  Otroci, ki se ne vključijo v podjetje, naj ne dobijo tega deleža.	1	2	3	4	5
8.  V podjetju/družini je lahko samo en naslednik za vodenje podjetja.	1	2	3	4	5
9.  Otroci naj bi dobili lastniške deleže šele po smrti prejšnje generacije.	1	2	3	4	5
10.         Ustanovitelj in/ali starejša generacija naj ima vselej formalno vlogo v podjetju.	1	2	3	4	5
11.         Starši naj se upokojijo, ko so otroci pripravljeni prevzeti podjetje.	1	2	3	4	5
12.         Podjetje je močnejše, kadar so vključeni tudi družinski člani.	1	2	3	4	5
13.         Družinske težave in težave podjetja je treba ločevati.	1	2	3	4	5
14.         Profesionalni svetovalci razumejo posebnosti družinskih podjetij.	1	2	3	4	5
15.         Otroci, ki se vključijo v podjetje, naj začnejo z vsemi opravili, »na dnu«.	1	2	3	4	5
16.         Otroci naj dobijo enake lastniške deleže v družinskem podjetju.	1	2	3	4	5
17.         Deleži v podjetju se lahko prenašajo samo med družinskimi člani.	1	2	3	4	5
18. Za družinske člane naj veljajo drugačna pravila za plače kot za druge zaposlene v podjetju.	1	2	3	4	5
19. Podjetje naj poskrbi za (dodatne) pokojnine za vse družinske člane.	1	2	3	4	5
20. Tekmovalnost med brati in sestrami je koristna za podjetje.	1	2	3	4	5

 
Pojasnilo: 

Od 20 do 50 točk:
Vaše podjetje je najverjetneje družinsko podjetje, saj družinskim vrednotam dajete precej prednosti. S tem ni nič narobe, kot kažejo ugotovitve raziskave; je pa predvsem pomembno, da čim bolje izkoristite svoje prednosti, ki jih kot družinsko podjetje nedvomno imate. Vaše podjetje najbrž ne bo nikoli postalo multinacionalka, lahko pa še vrsto generacij zagotavlja preživetje svoji družini. 

Od 51 do 65 točk:
Vaše podjetje sodi z vidika zagotavljanja interesov v najbolj problematično skupino. Obstaja namreč določena verjetnost, da izgubljate veliko energije za krmarjenje med obema sistemoma, namesto da bi se popolnoma posvečali poslovanju na eni strani in v prostem času družinskemu življenju na drugi strani. Priporočamo razjasnitev podjetniške vizije predvsem v smislu opredelitve za eno ali drugo usmeritev. 

Od 66 do 100 točk:
V podjetniškem smislu vam je glavno vodilo profesionalnost in čim manjše vpletanje subjektivnih družinskih vrednot v poslovanje. V vašem razmišljanju racionalna ekonomska logika podjetja prevladuje nad osebnimi interesi posameznikov. S takim načinom dela in imate morda dobre možnosti ustvariti dobičkonosno podjetje, ki ga boste lepega dne pripeljali do stopnje žetve.