Jože Angeli - Blues d.o.o.

Avtor: Barbara Potrata | Objava: 10.09.1999

Osnovna dejavnost podjetja Blues je usposabljanje invalidov, sekundarna pa strojna, elektro in predelovalna dela.



Podjetnikom ni z rožicami postlano v nobenem sistemu, njihov položaj pa je še posebej težak v družbah v prehodu. Jože Angeli, lastnik podjetja Blues iz Velenja pa dokazuje, da so resnično dobri uspešni v vsakršnih okoliščinah. Osnovna dejavnost podjetja Blues je namreč usposabljanje invalidov. V strukturi zaposlenih je 48 odstotkov invalidnih delavcev, raven skupnih bolniških izostankov pa je tudi do 16-odstotna. Invalidni delavci seveda ne morejo opravljati popolne norme, podobno pa velja tudi za zdrave delavce, ki so veliko bolj obremenjeni v primerjavi s tistimi, ki ne delajo v invalidskih podjetjih, saj morajo biti vedno pripravljeni priskočiti na pomoč invalidnim kolegom.  

Kupcev podjetja Blues, katerega sekundarna dejavnost so strojna, elektro in predelovalna dela, pa te težave ne zanimajo, saj sta za njih pomembna le kakovost izdelkov in spoštovanje časovnih rokov. Podjetje Blues kljub težavam svoje izdelke dobavljajo po načelu “just-on-time”, kakovost pa je nekaj samoumevnega, kar dokazuje tudi certifikat ISO 9001, ki ga je kot prvo invalidsko podjetje pridobilo decembra 1996. Vse, kar izdelujejo, je lastni patent podjetja, Blues pa ima tudi svojo  blagovno znamko. Letna rast lanske realizacije je bila kar okrog 45-odstotna, podoben odstotek pa pričakujejo tudi drugo leto. Jože Agneli glede na rast ocenjuje: “Mi nismo gazele, smo konji v galopu, ki bodo še dolgo galopirali.” 

Kapital podjetja so zaposleni

Jože Angeli je tudi sam invalid, ki je 24 let delal v Gorenju, kjer je bil nazadnje vodja Invalidsko podjetniškega centra. Leta 1990 je registriral podjetje, ki je začelo z delom leta 1994. Sekundarna dejavnost podjetja Blues je proizvodnja komponent za belo tehniko, se pravi magnetnih tesnil, perlanih grelcev in pečniških tečajev, imajo pa tudi lastno orodjarno. V sklop podjetja sodi tudi lesni obrat v Mežici, kjer izdelujejo tudi embalažo, ter maloprodajna trgovina v Velenju, kjer prodajajo tehnične propomočke za invalide in starostnike. 

Kako je mogoče dosegati odlične rezultate v podjetju z velikim deležem invalidov, torej tiste kategorije, ki jo običajno opisujejo kot “težko zaposljivi”? Jože Angeli pravi, da je taka oznaka posledica neznanja in pravi: “Znanost in tehnologija sta danes na taki ravni, da ljudje za uspešno delo ne potrebujejo zdravega telesa, temveč predvsem znanje in pamet.” Za uspeh so torej potrebni pravi ljudje, ki so kljub omejitvam pripravljeni dobro delati, če so bili klasificirani kot sposobni za določeno delo. Angeli svoje delavce opisuje kot zelo dobre, pridne in motivirane, nanje pa je zelo ponosen. Ena od prednosti Bluesa je fleksibilnost delavcev, saj so uposobljeni tako, da se lahko izmenjujejo na delovnem mestu. V Bluesu se že posebej zavedajo pomena znanja in tako nenehno izboljšujejo kvalifikacijsko strukturo, tudi tako, da imajo tri lastne štipendiste.  Treba je izkoriščati nove tehnološke možnosti  Angeli poudarja, da so za uspešnost invalidskega podjetja potrebni tudi tak management in pa proizvodni ter tržni programi, da bodo v njih lahko delali invalidi, take programe pa v Bluesu neprestano iščejo, iščejo pa tudi druge poslovne priložnosti. Tu so spet pomembne nove tehnologije, saj imajo v Bluesu v nasprotju z večino podjetij v Sloveniji, ki možnost uporabe interneta šele raziskujejo, računalniške povezave s svetom pomembno vlogo.  

Tako se prek interneta seznanjajo z novostmi in trendi s svojega področja ter iščejo nove kupce. Blues namreč 95 odstotkov svoje proizvodnje namenja Gorenju, ki izvaža na zahtevne zahodne trge. Tako tudi Blues posredno izvozi večino svoje proizvodnje in za domači trg delajo na leto le okrog dan in pol. Čeprav so v Bluesu zadovoljni, da imajo tako močnega kupca, ki je generator slovenskega gospodarstva, pa si vseeno prizadevajo pridobiti več drugih močnih kupcev.  

Nove kupce iščejo tudi na bolj tradicionalen način, tako da se udeležujejo velikih svetovnih sejmov s svojega področja, kakršen je na primer Domotechnica v Kölnu v Nemčiji. Angeli navaja še nekaj, kar misli, da je velika prednost njegovega podjetja. “V Bluesu vedno delamo za že znanega kupca in se v fazi razvoja povezujemo z njimi, da skupaj pridemo do tehnoloških rešitev, ki v skladu s kupčevimi potrebami.”  

Država mora biti previdna pri oblikovanju invalidske politike  Angeli poudarja, da delo v invalidskem podjetju omogoča posameznikom z omejitvami, da na prilagojenih delovnih mestih delajo in ustvarjajo, ter jim daje občutek samostojnosti in dostojanstva. Invalidska podjetja pa tudi drugače pomembno prispevajo v širše okolje. Angeli podarja: “Čeprav invalidni delavci delajo z delno normo in država pomaga pri njihovem zaposlovanju, je za državo vseeno bistveno ceneje, da so vključeni v proces dela, saj tako plačujejo davke in prispevke, hkrati pa dajo družbi tudi intelektualni in kreativni prispevek.” Če pa so invalidsko upokojeni, ko bi lahko še delali, država za njihove pokojnine namenja velikanske vsote denarja, mnogi pa začenjo delati na črno. 

Jože Angeli kljub mnogim pripombam ne želi biti pretirano kritičen glede odnosa države do podjetnikov ter raje poudarja pozitivne plati. Tako poudarja, da Blues pri razvoju dobro sodeluje z ministrstvom za znanost in tehnologijo, še zlasti pa z ministrstvom za delo. Angeli je posebej pohvalil ministra Toneta Ropa, ki je po njegovem mnenju veliko naredil za invalidsko politiko. Blues od države ne zahteva posebnih privilegijev, saj jih država že stimulira s tem, ko so kot vsa invalidska podjetja oproščeni plačevanja prispevne stopnje, ki pa jo morajo vrniti v proizvodnjo, oziroma nameniti za razvoj, za nova delovna mesta, in programe.   

Angeli se boji le hitrih političnih odločitev, če bi na primer sklenili, da invalidska podjetja ne bi bila več upravičena do oprostitve prispevne stopnje. Delo in naložbe v invalidskih podjetij temeljijo ravno na tej predpostavki. Če bi bila ukinjena, bi se  podjetja znašla v težavah ali pa bi celo morala v stečaj, kar bi pomenilo, da bi brez dela ostalo precej invalidnih delavcev, ki bi težko našli novo zaposlitev in bi tako prišli na breme države. 

Cilji 

V Bluesu so doslej veliko investirali v odkup proizvodnih in poslovodnih prostorov, nakup tehnologije in usposabljanje ter izobraževanje delavcev, naslednjih 10 let pa nameravajo vse vlagati naprej v ljudi in tehnologijo. Angeli verjame, da pokazatelj uspešnosti ni le dobiček, ampak da mora podjetje prihodnosti zadovoljujevati tudi druge, sekundarne potrebe svojih zaposlenih in okolice, kot so dobri medčloveški odnosi, kultura proizvodnje in razvoj kreativnosti, uspešnost pa se meri tudi po tem, kolikšna je na primer stimulacija delavcev, število novih programov in delovnih mest, pa tudi, koliko podjetje prispeva za širšo družbeno skupnost. Tako podjetje Blues tudi sponzorira nekatere kulturne dejavnosti v svoji bližini, usmerjeni pa so tudi širše, saj podeljujejo priznanje zaslužnejšim Slovencem. Letos je to priznanje dobil predsednik države Milan Kučan, ki je ob tej priložnosti tudi obiskal Blues. 

V Bluesu verjamejo, da bodo z nekaj strpnosti in dobro skupino ljudi dokazali, da je mogoče še več in bolje delati. Pri tem je treba igrati predvsem na karto strokovnosti, in čeprav svojih strokovnjakov ponavadi ne cenimo dovolj, Angeli pravi, da je naravoslovnega kot tudi družboslovnega znanja v Sloveniji zelo veliko, veliko pa je tudi denarja, le da ni pravilno razporejen. Angeli zato optimistično napoveduje: “V prihodnosti bomo eni največjih in najmočnejših!” 


FORMULA USPEHA: 

“Podjetniku mora stati ob strani družina, saj brez njene podpore ne bi mogel dosegati uspehov. To podporo imam, v Bluesu pa delata tudi moja otroka. Prisegam na poštenost in korektnost, podporo in sodelovanje dobrih ljudi in okolice. Skrivnost našega uspeha je tudi v naši inovativnosti in veliki fleksibilnosti, saj bi si upali sprejeti tudi posel, ki ni ravno z našega področja dela. Svoje delo imam rad in mislim, da je to tudi eden od pogojev za uspeh, saj je za to treba veliko ljubezni, vztrajnosti, pa tudi naporov. Predvsem pa imam pred sabo jasno vizijo. Medtem ko nekateri sploh ne vidijo luči na koncu predora, drugi pa ga samo delno, sam jasno vidim cilj pred seboj.  

ADUTI:

- prvo podjetje za usposabljanje invalidov s certifikatom ISO 9001
- lastna blagovna znamka
- lastni patent in
- hitro rastoče podjetje

IZKAZNICA:

Ime podjetja:
Blues d.o.o.
Kraj: Velenje
Osnovna dejavnost: podjetje za usposabljanje invalidov,
Druge dejavnosti: strojna, elektro in predelovalna dela
Trgi: zahtevni zahodni trgi


Preberite si še:
- Izbor Podjetnika leta 2000

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *