Podjetnik logo
 

Jožef Tompa

Avtor: Branko Žunec | Objava: 10.10.2003

Njegovo devet let staro podjetje LKC, specializirano za tehnološko visoko zahtevno strojegradnjo, večinoma izvaža na zahtevni zahodni trg. Največ so dosegli s skupnimi vlaganji s tujimi partnerji.



Jožef Tompa priznava, da pred štirinajstimi leti, ko je zapustil Varstroj, hčerinsko podjetje velenjskega Gorenja v Lendavi, in se odločil za podjetništvo, ni natančno vedel, kaj bo počel. Z bratom sta začela iz nič. Najprej sta se ukvarjala s kovinoplastiko in strojnimi obdelavami, kar je bilo takrat zelo razširjeno med zasebnimi podjetniki. Potem sta poskusila z izdelavo polnilnih linij in razmišljala o tehnikah paletiranja in pakiranja. “Rast podjetja sta preprečila slovenska osamosvojitvena vojna in razpad Jugoslavije. Izgubili smo nad 90 odstotkov trgov, predvsem v Bosni, Srbiji in Makedoniji, nekaj tudi na Hrvaškem. Ko se je vse skupaj zrušilo, je bilo treba preživeti, začeti z izdelavo novih proizvodov in najti nove trge,” se spominja velikopolanski podjetnik.

Nemški partner kot okno v svet

Pred dobrimi šestimi leti mu je uspelo najti tujega partnerja, ki se je ukvarjal s podobnim programom kot družinsko podjetje LKC, ki je bilo uradno ustanovljeno leta 1993 iz manjše obrtne delavnice. Registrirali so se za proizvodnjo strojev za paletizacijo in depaletizacijo steklenic, kartonov, vreč, strojev za lesno in parketno industrijo, strojne dele, zvarjence in podobno. “To je bil koncern Pipenbruck Osmeka oziroma sedanja Osmeka Bunde pri Hannovru. Nemci so postopno začeli seliti svojo proizvodnjo k nam v Veliko Polano oziroma smo po tem, ko se je podjetje Osmeka izločilo iz Pipenbrucka, dogovorili, da LKC prevzame del razvoja ter proizvodno in projektno podpre nemško podjetje. Danes nam Osmeka, ki nima več lastne proizvodnje, temveč se njenih sedem zaposlenih ukvarja z managerstvom in razvojem tehnologij, rabi kot okno v svet. Nemški strokovnjaki predlagajo tehnične izboljšave, ki jih naši zaposleni vdelujejo v nove stroje in programe in nadaljujejo z razvojem,” pojasnjuje Tompa.

Da so si pridobili zaupanje pregovorno discipliniranih in previdnih Nemcev, so potrebovali veliko časa, dokazovanja in znanja. “Najprej smo delali samo za Osmeko, nismo imeli pravice nastopati na trgu, saj za to tudi nismo bili usposobljeni. Da bi se lahko izkazali tudi v tej vlogi oziroma zaradi uspešnejšega prenosa tehnologij in skupnega razvoja, smo pred poldrugim letom ustanovili mešano podjetje. To nam omogoča delitev trga in razvijanje novih ter izboljševanje starih izdelkov. Dogovorili smo se, da si bomo trg razdelili po programu in območjih. Podjetje Osmeka Bunde bi naj obdržalo prodajo na območju Zahodne Evrope in ostalega sveta, razen na območju Balkana, kjer LKC nastopa samostojno. Prek Osmeke smo prodali veliko strojev, na primer za Glass Hutte v južnoafriški Trinidad, na Škotsko za polnjenje steklenic viskija Balantine?s in drugam,” pove Tompa.

Tehnologija v evropskem vrhu

Pred kratkim so v LKC-ju predstavili svoj novi dosežek, linijo za izdelavo lamel. Gre za popolnoma avtomatizirano linijo, namenjeno za razrez obdelanih desk iz kakovostnega trdega ali mehkega lesa v lamele, ki jih nato prilepijo na podlago iz manj kakovostnega mehkega lesa in dajo vidno površino gotovega parketa. Prvo linijo, ki so jo predstavili, je že kupilo nemško podjetje Pollmeier. Izdelana linija sodi po Tompovih zagotovilih prav v evropski vrh te tehnologije in je v celoti plod znanja domačih strokovnjakov. “Posebnost linije je avtomatsko krmiljenje tračne žage, kar doslej ni uspelo še nobenemu proizvajalcu podobne opreme v Evropi. Zmogljivost linije omogoča v eni izmeni izdelavo 3000 do 7500 kvadratnih metrov lamel, odvisno od njihove širine.”

Pri tehnološki zasnovi, iskanju tehničnih rešitev, izbiri materialov in komponent ter vodenju projekta je LKC sodeloval z mariborskim samostojnim podjetnikom Petrom Jodlom, pri izdelavi delavniške dokumentacije za strojni del linije je sodelovalo podjetje LKG iz Mežice, izdelava in montaža strojnega dela linije sta delo velikopolanskega podjetja, električni del projekta in programsko opremo pa je izdelalo podjetje Proces iz Gornje Radgone. Doslej je prodajo in sofinanciranje podobne specialne opreme ter posameznih strojev za obdelavo lesa za izdelavo parketa in pohištva opravljala avstrijska firma Avetec.

Cena znamke Made in Slovenia

“Ker ugotavljamo, da smo za to dovolj pripravljeni in usposobljeni - po načelu, če znamo določeno tehnologijo narediti, jo moramo znati tudi tržiti - agresivneje segamo na trg balkanskih držav in Vzhodne Evrope. V letošnjih štirih mesecih smo izdelali in prodali dva stroja tovarni stekla Vetropak v Straži. Pred kratkim smo v Nemčijo prodali stroj za izdelavo škatel za pakiranje; stroj v eni minuti sestavi in zalepi 22 škatel, kamor vlagajo sladkarije, kot je na primer čokolada. Naši fantje bodo odpotovali h kupcu in stroj usposobili za delovanje,” razlaga podjetnik iz Velike Polane in pomenljivo doda, da se LKC predstavlja kot sestrsko proizvodno podjetje Osmeke. “Res pa je, da napis Made in Germany prinaša okrog 30 odstotkov višjo ceno, Made in Italy 30 odstotkov nižjo, Made in Slovenia pa je nekje vmes.

Lani so imeli v LKC-ju okrog 330 milijonov tolarjev prihodkov, v poprečju letno dosegajo 20-odstotno rast. Letos načrtujejo za dvesto milijonov tolarjev naložb. Izvoz na zahodni trg znaša 80 odstotkov njihove proizvodnje. Visoke tehnologije izdelujejo v glavnem za nemški in avstrijski trg, trg za paletirno tehniko pa sega od Škotske do Južne Afrike. Letos pričakujejo za dva milijona evrov izvoza, prihodnje letos naj bi se s pridobitvijo novih trgov ta številka še povečala.
Da imajo v LKC resen namen osvojiti velik del balkanskega trga, potrjuje nedavni podpis pogodbe o sodelovanju s srbskim farmacevtskim podjetjem Hemofarm iz Beograda. “To podjetje je nekaj podobnega, kot sta naša Lek ali Krka”, pojasnjuje Tompa. “Hemofarm je eno redkih zdravih podjetij v Srbiji, ki se pripravlja na lastne naložbe in ji je za to tudi uspelo pridobiti okrog 45 milijonov evrov. Zelo smo zadovoljni, da nas bo zastopala, saj ima ugleden in utrjen položaj v Srbiji, Rusiji, Romuniji, tudi v Nemčiji ima svoje predstavništvo.”

Za dodatek še keramika

V LKC-ju pa se ne ukvarjajo samo s tehnološko visoko zahtevno strojegradnjo, temveč tudi z izdelavo okrasne keramike in izdelkov iz koruznega ličja.

Podjetnik Tompa je, kot sam pravi, svojo največjo napako postopno začel spreminjati v zgodbo o uspehu. Proizvodnjo lendavskega podjetja Keral, kjer so izdelovali okrasno keramiko in je pred leti bankrotiralo, je prenesel v Veliko Polano in zdaj deluje kot oddelek LKC. “Čeprav moram še vedno odplačevati dolgoročni kredit, ki sem ga najel za nakup podjetja, in ta letno znese od 25 do 35 milijonov tolarjev, ima oddelek Kerala s 14 zaposlenimi letno okrog 70 milijonov tolarjev prometa in s tem pokriva svojo proizvodnjo. Morda bo lahko čez tri leta samostojno podjetje.”

Izkaznica

Podjetje: LKC in Osmeka-LKC
Kraj: Velika Polana
Dejavnost: Strojegradnja, keramika, domača obrt
Zaposleni: 75 do 80
Promet: 330 milijonov tolarjev v letu 2001
Trgi: Slovenija 20 odstotkov, izvoz 80 odstotkov

Moja največja napaka:

“Moja največja napaka je bila, da sem leta 1990 kupil podjetje Keral v Lendavi, ne da bi pred natančneje preveril podatke o tem, v kakšnem stanju je. Doslej me je nakup Kerala, kjer je 45 zaposlenih izdelovalo okrasno keramiko, z obrestmi vred, stal od pet do šest milijonov mark. Šlo je za ''nizkotne igre'' takratne Pomurske banke, ki se je svojih težav rešila tako, da jih je obesila name kot na njenega komitenta. Grdo so me namočili in še danes odplačujem dolgoročni kredit.”

Moja formula za uspeh:

“Tako kot ni formule za uspeh, tudi ni popolnega uspeha. Pomembno je biti čvrsto na trgu, imeti dobro urejeno proizvodnjo in razvoj. V primerjavi s poslovno filozofijo v nekdanji Jugoslaviji se je ta zdaj povsem spremenila. Tovarniške hale in stroji so le kup železa, če ni znanja in programov. Prihodnost je v novih tehnologijah in novih prijemih, ki omogočajo, da gremo vštric z Evropo in svetom.”

Aduti

* 80 odstotkov proizvodnje izvozijo, v glavnem v Zahodno Evropo,
* razvoj in proizvodnja strojev, ki so po kakovosti v evropskem
vrhu,
* skupna vlaganja s tujimi partnerji,
* raznovrstno poslovanje in vlaganje v nove dejavnosti.

KOMENTARJI

Če želite svoje mnenje o tem članku deliti z drugimi bralci vas vabimo, da svoje mnenje vpišete spodaj. Komentarjev ne cenzuriramo, samo v skrajnih primerih, ko gre za spodbujanje nestrpnosti, navajanje h kriminalnim dejanjem ipd. Za mnenja ne odgovarjamo.

 

 

Ime
Naslov *
Vsebina *

Prosimo seštejte enajst in osem * 
Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *