Kaj je nastalo iz steklarske delavnice? - Robert Krempl

Tik pred Gornjo Radgono stoji ob desni strani ceste prekrasna stavba iz stekla. Zastave pred stavbo mi dajo vedeti, da sem prišel prav tja, kamor sem nameraval, na pogovor z Robertom Kremplom, lastnikom podjetja Reflex, d.o.o.. Če sem pred pogovorom še malce dvomil, katera je glavna dejavnost podjetja (v poslovnih imenikih najdemo podjetje pod šifro: splošna gradbena dela), me je dvom zapustil takoj, ko sem stopil v stavbo. Iz stekla impresivno oblikovana veža ter stekleno dvigalo in množica prosojnih steklenih sten, ki delijo pisarne, so me napeljevale na samo eno misel: steklo. Podjetje se mora ukvarjati s steklom.   

V desetih letih do 40 zaposlenih

Zgodba se je začela, ko je Robert Krempl leta 1979 začel steklarsko obrt v najeti delavnici. Do leta 1989 je mimo vseh takratnih omejitev število zaposlenih naraslo na 38. “Ko smo začeli rasti, smo dodatno obrt prijavili še na mojega očeta, ker je bilo število zaposlenih v tistem času omejeno na sedem ljudi, pozneje pa tega nihče več niti ni nadzoroval,” se spominja Robert Krempl. Markovićeva zakonodaja je leta 1989 omogočila ustanovitev podjetja Reflex, tri leta pozneje pa so odjavili prejšno obrt. V obdobju med letoma 1989 in 1992 je podjetje Reflex delovalo tudi kot zadruga in ponujalo določene storitve in servis drugim obrtnikom s tega področja. “Tako smo si zmanjšali režijske stroške,” dodaja Krempl.  

Obrt in kasneje podjetje sta bila ves čas uspešna, še zlasti v podjetniškem obdobju pa je Reflex korakal z veliki koraki. Njegov uspeh lahko pripisujemo strategiji “pokrivanja celotne dejavnosti”, saj se je razvil iz montažno steklarske delavnice in drugo za drugo osvojil proizvodnjo različnih vrst stekel, hkrati pa tudi na storitveni strani zaokrožil svojo ponudbo.  

Širitev montažno steklarske delavnice se je najprej začela s proizvodnjo izolacijskega stekla. Povečevanje proizvodnje in montažnih del je botrovalo odločitvi o lastni kalilnici stekla. “Celotna naložba v kalilnico nas je stala okoli pet milijonov nemških mark. To pa je že tako velik korak, da je pomenil zadolževanje podjetja.” Seveda je naložba omogočila skokovito naraščanje proizvodnje in delavcev. Tako so na začetku delali v eni izmeni, zdaj pa tudi v treh in celo štirih.     

Niso pozabili na majhne stranke 

Proizvodnja izolacijskega stekla je bila dolga leta osnovna dejavnost podjetja, toda z leti se je pokazala potreba po izdelovanju upognjenih stekel. Potreba po večji varnosti jih je nato spodbudila k izdelovanju lepljenih ter neprebojnih stekel. Z nakupom kalilnice pa so začeli izdelovati tudi kaljeno steklo, ki omogoča večjo varnost in odpornost na pritisk in udarce. V zadnjem času pa je zaokrožena celota kaljenih stekel postala glavnina proizvodnega programa podjetja.  

Poleg proizvodnje opravljajo v Reflexu tudi montažo svojih izdelkov, za kar skrbi približno 30 ljudi. Obdržali so tudi servis za majhne stranke, ki sega tudi do okvirjanja slik. “Kraj in okolica to potrebujeta. Nismo želeli postati veliki in pozabiti na male kupce,” zagotavlja Robert Krempl. 

“Hkrati z nakupom kalilnice smo investirali tudi v programsko opremo in stroje, ki nam omogočajo najvišjo tehnologijo in optimiranje procesov ter spremljanje naročila od vnosa do končanega izdelka. Tako lahko rečemo, da smo konkurenčni v naši ožji in širši okolici.” Temu primerno morajo biti usposobljeni tudi delavci, njihova volja in njihova zavest. Pravi delavci se morajo po mnenju direktorja “zliti” s svojim podjetjem, čutiti morajo zadovoljnega kupca, ki se vedno vrača nazaj. “To je tisto, na čemer gradimo in v Reflexu nam je to uspelo. Če smo pridobili naročilo in smo rekli, da bomo to naredili, je potem to beseda vseh v podjetju. Ko ljudje enkrat to razumejo, je zelo lahko delati.”  

Večina izdelkov posredno konča v tujini 

Reflex je ideje in znanje za razvoj vedno črpal iz svojih ljudi. Ravno na dan pogovora so po pošti prejeli mednarodni certifikat kakovosti RAL, ki je po Kremplovih besedah eno najvišjih priznanj za kakovost. V načrtu imajo tudi pridobitev certifikata ISO 9001. “Najprej smo hoteli kakovost in dober servis. ISO naj bi bil samo posledica tega, potrditev, da smo se pravilno obnašali,” meni Krempl. 

Na vprašanje, kateri trgi so za njih najpomembnejši, mi je direktor podjetja odgovoril, da je to zelo relativno. Njihov največji odjemalec je Gorenje, ki pa več kot 90 odstotkov izdelkov izvozi. Ravno tako so njihovi veliki kupci izdelovalci oken, ki so hkrati tudi veliki izvozniki. Tako Reflex posredno izvozi večino proizvodnje. Pri montaži je ravno obratno, saj večji del opravijo na domačem trgu, včasih pa kaj zmontirajo tudi v tujini. “Za nas je fantastičen dosežek, da prihajajo k nam kupci iz sosednje Avstrije in Madžarske, tako lesarji kot tudi končni kupci. Naša filozofija je, da najprej obdelamo trg v okolici 250 km, potem se bomo podali naprej.” Tako imajo v letošnjem letu v drobnoprodaji stekla v Gornji Radgoni že dve tretjini avstrijskih kupcev. Za boljši servis in dober stik s kupci skrbita tudi poslovni enoti v Mengšu in Murski Soboti. 

Povpraševanje po steklu narašča 

Steklo dobiva zelo široko uporabno vrednost. Danes obstajajo v Sloveniji tri kalilnice za steklo, kar je enako temu, kar je pomenila pred desetimi leti ena. Po besedah Roberta Krempla pa je opaziti večjo željo strank po individualnosti, tako da se prilagajajo vsakemu kupcu posebej in naredijo tudi en sam kos. “Poplava stavb z refleksnimi stekli je že mimo. Vsakdo hoče uveljaviti tudi nekaj individualnosti, uniformiranosti si ljudje ne želijo več,” razlaga Robert Krempl.  

Zanimivo je, da v prevladujočem trendu, ko podjetja najemajo zunanje specializirane storitve, Reflex večinoma sam skrbi za logistiko. “Imamo lastni avto park in svoje voznike, ker nam pač nihče ne more ponuditi 100-odstotnega servisa. Naš voznik dostavi vsaki stranki ob vsakem času. Če bi naš avtopark posloval nerentabilno, potem je znotraj tega oddelka nekaj narobe,” je prepričan Krempl. “Veste, naš voznik ima občutek za našega kupca, se z njim pogovarja in od njega prinaša pomembne informacije. Tega zunanji voznik gotovo ne bo imel.” 

Okolje bi moralo imeti več posluha 

Določene težave, ki so predvsem administrativne narave, so imeli oziroma imajo tudi v svojem okolju, saj so prostorsko tako omejeni, da se ne morejo več širiti. Tudi kraj sam nima potrebne infrastrukture, zato so si morali sami, recimo, urediti primeren dovod elektrike in kanalizacijo. Čeprav zaposlujejo skoraj 200 ljudi v občini, po besedah direktorja, z izjemo župana in upravne enote ni posebnega razumevanja in podpore. V zadnjih letih predpisi in zakonodaja pač niso sledili njihovem hitremu razvoju.  

Glede približevanja Evropski uniji naš sogovornik meni, da so tako pripravljeni, da ne bodo čutili razlike. Po njegovem se bo po eni strani razširil trg, po drugi pa bo prišla nova konkurenca. “Tisti, ki na to ne bodo pripravljeni, bodo imeli najverjetneje težave.” Sicer pa, kot pravi, s plasmajem izdelkov nimajo težav, saj imajo že zdaj pridobljene vse najpomembnejše certifikate kakovosti. Težava se pojavi v logistiki, saj, recimo, nemškim kupcem ne morejo zagotavljati dobave v štirih dneh, kot jim jo lahko proizvajalec iz Nemčije. Z odpravo administrativnih mej pa bo tudi ta ovira odpadla.  

Z novo celostno podobo je Reflex izdal tudi priročnik za pravilno uporabo njihovih izdelkov, kar je zelo dobra zamisel za izobraževanje svojih kupcev. Priročnik je namenjen predvsem arhitektom in gradbenim inženirjem in je prva taka brošura v slovenščini. V njej so zajete proizvodne metode, tehnološke rešitve ter fizikalne soodvisnosti. 


Moja največja napaka: 

“Človek včasih naredi napako, da gre s preveliko željo prehitro naprej. Vemo pa, da dveh poti istočasno ni. Tista pot, ki jo izbereš, je prava.” 

Moja formula uspeha: 

“Zelo preprosto. Potrebno je samo gledati z zdravo logiko in opazovati naravo, ki ima svoje zakone zelo lepo urejene. Tisti kmet, ki dela predvsem pravočasno, pridno in s pravim orodjem, ima gotovo dober rezultat. Treba je pridobiti zaupanje ljudi, ki ustvarjajo silo, ta pa ustvari rezultate.”