Podjetnik logo
 

Kaj nam prinaša novi zakon o finančnem poslovanju?

Avtor: Branko Mayr | Objava: 10.06.2003

Povečal naj bi plačilno disciplino, saj bodo dolžniki odškodninsko odgovorni upnikom.



V Uradnem listu RS št. 54/1999 je bil objavljen Zakon o finančnem poslovanju podjetij. Veljati bo začel 23. 1. 2000. S svojo vsebino bo vplival na poslovanje podjetij. V tem sestavku prikazujemo nekaj izhodišč zakona in možnih posledic njegovega nespoštovanja. Pri tem pa nikakor ne zapostavljamo sestavin zakona, ki jih v tem sestavku ne prikazujemo.

Takoj v začetku povejmo, da se zakon ne uporablja za javne zavode, banke, zavarovalnice, borznoposredniške družbe in družbe za upravljanje.

Osnovni namen zakona je zagotoviti večjo plačilno disciplino. Neprijazen bi naj bil do dolžnikov, upnikom pa bi naj olajšal položaj. Pri slabih podjetjih pa daje prednost sanaciji pred stečajem. Zato nalaga posameznim ravnem upravljanja slabih podjetij veliko obveznosti. Upnikom pa posredno nalaga obveznosti pri sanaciji dolžnikov.

Zakon o finančnem poslovanju nima sankcij. Vendar je to varljivo, saj uvaja odškodninsko odgovornost uprave, nadzornih svetov in lastnikov. Odgovornost uprave in nadzornih svetov je omejena glede na velikost gospodarske družbe, odgovornost lastnikov pa je neomejena. Odgovornost nastopi, če organi vodenja pravočasno ne sprejmejo in uresničijo ukrepov, naloženih v zakonu.

1. Ukrepi v primeru težav

Zakon predpisuje ukrepanje v primerih težav. Tako so za posamezne primere predpisani naslednji ukrepi.
Kaj pomenijo gornji pojmi?

2. Kapitalska neustreznost

Obseg kapitala gospodarske družbe je odvisen od:
- obsega in vrste poslov pri opravljanju svoje dejavnosti,
- tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov.

Zakon postavlja domnevo, da kapitalska neustreznost nastopi, ko je skupna izguba dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. To je ena od možnosti nastanka kapitalske neustreznosti. Drugih možnosti zakon posebej ne navaja, jih pa predpostavlja.

Podjetje mora zagotoviti kapitalsko ustreznost. Pri tem si postavlja vprašanje: Kakšen je potrebni obseg kapitala? Odgovor je zelo zapleten. Ustrezen kapital je od primera do primera različen. Uprava mora ugotoviti neustreznost in predlagati oziroma izvajati ustrezne ukrepe. Če organi upravljanja ne upoštevajo kapitalske neustreznosti in ne ukrepajo, so odškodninsko odgovorni (uprava in nadzorni svet omejeno glede na velikost družbe, lastniki neomejeno). V primeru stečaja podjetja lahko pričakujemo odškodninske zahtevke, v katerih bodo upniki skušali dokazati, da so bili prepozno predlagani ukrepi za zagotovitev kapitalske ustreznosti. Pričakujemo veliko dela za izvedence finančne stroke.

3. Nelikvidnost

Nelikvidnost nastopi, ko podjetje ni sposobno pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti. Z drugimi besedami, ko podjetje ne plača zapadlega računa, postane nelikvidno in uprava podjetja mora nemudoma sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev likvidnosti in o tem obvestiti nadzorni svet.

Če ukrepi ne zadostujejo za poravnavo obveznosti v roku največ dveh mesecev po nastopu nelikvidnosti, je treba začeti postopek stečaja oziroma prisilne poravnave.

Po nastanku nelikvidnosti (tudi prezadolženosti) uprava ne sme opravljati nobenih plačil oziroma prevzemati novih obveznosti, razen nujnih. Kot take se štejejo:
- plače delavcem do višine zajamčenih plač,
- elektrika, voda ipd.,
- tekočih dobav blaga oziroma storitev potrebnih za redno proizvodnjo,
- davščine.

4. Prezadolženost

Prezadolženost nastopi, ko premoženje podjetja ne zadošča za poplačilo vseh obveznosti podjetja.

Če uprava ugotovi tako stanje, mora takoj, najkasneje pa v roku dveh mesecev, predlagati začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave. Če uprava meni, da lahko z uresničitvijo ustreznih ukrepov zagotovi kapitalsko ustreznost, mora sklicati skupščino družbe in ji predlagati sprejem ukrepov. Če skupščina ne sprejme ukrepov, mora uprava naslednji delovni dan pristojnemu sodišču predlagati začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave.

5. Odškodninska odgovornost

Kot smo že opredelili, so uprava, nadzorni sveti in lastniki odškodninsko odgovorni.

Uprava odgovarja upnikom za škodo, ki jim je nastala, ker v stečajnem postopku niso dosegli popolnega poplačila terjatev iz stečajne mase, če je nad podjetje začet stečajni postopek. Med razlogi, ko nastopi ta odgovornost, izpostavimo:
- če je v primeru kapitalske družbe uprava v zadnjih dveh letih pred začetkom stečaja opustila ravnanje za odpravo kapitalske neustreznosti;
- če v primeru nelikvidnosti ali prezadolženosti ni predlagala začetka stečajnega postopka oziroma prisilne poravnave (v primeru, da z ukrepi za odpravo nelikvidnosti ni mogoče zagotoviti likvidnosti v dveh mesecih ali v primeru, da je v primeru prezadolženosti skupščina zavrnila predlog ukrepov);
- če je v primeru nelikvidnosti ali prezadolženosti plačevala stare obveznosti ali prevzemala nove obveznosti v nasprotju z zakonom o finančnem poslovanju.

Člani nadzornega sveta solidarno odgovarjajo upnikom za škodo, ki jim je nastala, ker v stečajnem postopku niso dosegli popolnega poplačila terjatev iz stečajne mase, če se je nad podjetjem začel stečajni postopek. Ta odgovornost med drugim nastopi tedaj, ko člani nadzornega sveta niso podprli predlogov uprave za zagotavljanje kapitalske ustreznosti ali če na osnovi letnih in drugih poročil uprave kot skrbni gospodarji niso ugotovili kapitalske neustreznosti, nelikvidnosti ali prezadolženosti.

Družbeniki, ki so glasovali proti sprejemu sklepov o zagotavljanju kapitalske ustreznosti (na primer dokapitalizacija), ki jih je predlagala uprava v zadnjih dveh letih od začetka stečaja in je bil zato predlog uprave zavrnjen, solidarno odgovarjajo upnikom za škodo, ki jim je nastala, ker v stečajnem postopku niso dosegli popolnega poplačila terjatev iz stečajne mase, če se je nad podjetje začel stečajni postopek.

Posamezni član uprave oziroma nadzornega sveta odgovarjaza gornjo škodo:
- pri veliki gospodarski družbi do 15 milijonov tolarjev,
- pri srednji gospodarski družbi do 10 milijonov tolarjev,
- v ostalih primerih do 5 milijonov tolarjev.

Družbeniki odgovarjajo za primere iz gornje škode neomejeno.

6. Sklep

V sestavku smo prikazali nekaj novosti, ki jih prinaša novi zakon o finančnem poslovanju. Upamo, da smo vas spodbudili k njegovemu natančnemu branju in pripravi na njegovo uveljavitev. Ne bi želeli biti »optimisti«, vendar se pri branju predpisa ne moremo otresti misli, da bo njegova uveljavitev v praksi zelo težka. Iz samih določil izhaja, da bodo dolžniki odškodninsko odgovorni upnikom. Pot do odškodnine bo zelo dolga in težka saj bo treba pred vložitvijo odškodninskega zahtevka ugotoviti škodo, to pa je mogoče šele po koncu stečaja. Sam postopek dokazovanja višine škode bo prav tako zapleten. Verjetno bo potrebno angažirati izvedence finančne stroke. Ko bo upnik ocenil čas, stroške in drugo, ga bo vse to verjetno odvrnilo od uveljavljanja odškodnine. Ali je to namen zakona?

KOMENTARJI

Če želite svoje mnenje o tem članku deliti z drugimi bralci vas vabimo, da svoje mnenje vpišete spodaj. Komentarjev ne cenzuriramo, samo v skrajnih primerih, ko gre za spodbujanje nestrpnosti, navajanje h kriminalnim dejanjem ipd. Za mnenja ne odgovarjamo.

 

 

Ime
Naslov *
Vsebina *

Prosimo seštejte dvanajst in šest * 
Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *