Kako do bančnega kredita

Kot podjetnik ste nemalokrat postavljeni pred odločitve o širitvi in razvoju poslovanja, lahko pa razmišljate samo o tem, kako boste premostili likvidnostne težave. Morda ste pa na trgu zaznali poslovno priložnost in vam za financiranje naložbe primanjkuje lastnih sredstev. Kot vir financiranja v vseh naštetih primerih vam je na voljo kredit.

Da bi razumeli, kako boste prišli do bančnega kredita, morate spoznate tudi razumeti tudi banko. Namreč tveganje, ki ga sprejemate, na primer, ko se odločite za širitev poslovanja na nov trg in za to najamete kredit, prevzame z vami tudi banka. Banka se z odobritvijo kredita izpostavi tako imenitnemu kreditnemu tveganju, se pravi tveganju, da ne boste zmožni izpolniti svojih pogodbenih obveznosti v celoti. Interes, da bo vaše poslovanje čim uspešnejše, je tako obojestranski, posledica pa je razvijanje partnerskega odnosa.

Banka ni ustanova, ki bi bila pripravljena prevzemati veliko tveganje. Saj tega od nje tudi vi, ki imate pri njej na primer spravljene osebne prihranke, ne pričakujete! Banka mora torej poslovati varno, kar pomeni med drugim tudi to, da se mora glede kreditnega tveganja odločati preudarno. Mora znati prepoznati obstoječe in potencialno tveganje, ga oceniti (iz česar sledi višina obrestne mere) in ga čim bolj zmanjšati (iz česar sledi zavarovanje).

Pogovor in začetne ocene

Da bi torej banka prepoznala obstoječe in potencialno tveganje, bo z vami najprej opravila pogovor. Cilj tega pogovora za banko je določiti vrsto kredita, ki ga potrebujete (dolgoročni, kratkoročni kredit, limit ...), pridobiti grob vpogled v vaše poslovanje ter ugotoviti, katere možnosti obstajajo za zavarovanje kredita in katera bi bila najprimernejša. Vas bodo najverjetneje zanimali stroški odobritve kredita, obrestna mera in amortizacijski načrt.

Stroški odobritve so tesno povezani z vrsto zavarovanja, obrestna mera pa z višino tveganja. Obrestna mera in dogovorjeno zavarovanje se lahko spremenijo, če se izkaže, da na pogovoru predstavljeni podatki ne ustrezajo dejanskemu stanju.

Vloga za odobritev kredita

Če bo pogovoru obstaja obojestranski interes za sklenitev posla, boste vložili vlogo za odobritev kredita in banki predložiti dokumentacijo, ki jo potrebuje. Vloga za odobritev kredita naj vsebuje:

• višino kredita,
• ročnost kredita,
• opis namena porabe kredita,
• kako ste pripravljeni zavarovati kredit,
• predstavitev najpomembnejših poslovnih partnerjev in dosedanjih večjih poslov,
• podatke o drugih virih financiranja vašega poslovanja.

Dokumentacija, ki jo banka zahteva, pa se razlikuje glede na vrsto kredita, glede na to, ali poslujete že dalj časa ali ne, in ali ste nov komitent banke. Obseg dokumentacije je odvisen tudi od tega, ali ste v tekočem poslovnem letu pri določeni poslovni banki najeli kredit.
Seznam dokumentacije, ki naj bi jo predložili, zajema:

• dokazilo o opravljanju dejavnosti,
• potrdilo upravne enote o oddani vlogi za opravljanje dejavnosti (velja za začetnike),
• potrdilo o plačanih davkih,
• podatke za ugotovitev kreditne sposobnosti,
• dokazilo o lastništvu (zemljiškoknjižni izpisek) oziroma najemu poslovnega prostora, če ga potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti,
• dokazila o namenski porabi kredita (predračun, kupoprodajna pogodba ...),
• gradbeno dovoljenje ali priglasitev gradbenih del,
• drugo dokumentacijo po presoji referenta (odvisno od vrste zavarovanja kredita in poslovanja kreditojemalca),
• Odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za preteklo leto oziroma zadnjo veljavno; če odločba še ni bila izdana, pa Napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti, overjeno od pristojne izpostave DURS,
• bilanco stanja in uspeha za preteklo leto...

Pri dolgoročnih kreditih, zahtevnejših kreditih ali če ste začetnik, bo banka od vas zahtevala poslovni načrt oziroma investicijski program. Poslovni načrt vam izdela strokovna služba (lahko ga sami, če imate potrebna znanja). Poslovni načrt ni nujno zlo, ki ga zahteva banka. Dobrodošel je tudi za vas, ker vam omogoča nadzor nad poslovanjem, primerjavo z načrtovanim ter zaznavanje potencialnih ozkih grl, na katera do priprave poslovnega načrta niste bili niti pozorni.

Zavarovanje kredita

Pri urejanju kredita se največkrat zatakne pri njegovem zavarovanju. Kot smo že omenili, lahko kreditno tveganje zmanjšamo s primernim zavarovanjem. Vrste zavarovanj, ki jih lahko ponudite banki, so:

• zastava gotovine oziroma depozita,
• zastavna pravica na nepremičninah in premičninah,
• zastavna pravica na vrednostnih papirjih,
• zastavna pravica na kapitalskih deležih,
• zastavna pravica na terjatvah,
• garancije ali poroštva države, pravnih oseb, fizičnih oseb,
• zastava terjatev iz dokumentarnih akreditivov,
• zavarovanje zavarovalnice...

Med prvovrstna zavarovanja po sklepu o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic sodijo:

• depozit, za katerega obstaja s pogodbo določena obveznost, da se uporabi za poplačilo terjatve v višini 100 %,
• vrednostni papirji Republike Slovenije in Banke Slovenije,
• nepreklicna jamstva banke s sedežem v Republiki Sloveniji ali prvovrstne tuje banke,
• nepreklicna jamstva Družbe za zavarovanje in financiranje izvoza,
• nepreklicna jamstva Republike Slovenije.

Pripravljenost ponuditi ustrezno zavarovanje je kazalec lastnega zaupanja v vaše poslovanje. V drugi skrajnosti pa je ta pripravljenost pokazatelj, kako brezupno potrebujete sredstva. Za kaj gre, je razvidno iz tistega dela dokumentacije, s katero se ugotavlja vaša kreditna sposobnost.

Med možnimi zavarovanji je naveden tudi depozit. Zakaj bi najemali kredit, če imate na voljo isto količino lastnih virov?

Primer kredita

Želite najeti milijon tolarjev kredita po obrestni meri 10 % nominalno. Stroški odobritve kredita znašajo 10.000 tolarjev. Pri banki imate sklenjen depozit z ročnostjo treh let. Depozit ste sklenili pred dvema letoma po obrestni meri 9 % nominalno v višini milijon tolarjev. Pri morebitni prekinitvi depozita vam poslovna banka obrestuje kredit po obrestni meri za sredstva na vpogled, ki znaša 1 %. Čez eno leto bosta zapadla kredit in depozit in račun bo naslednji: za milijon tolarjev najetega kredita bo znašala vaša obveznost do banke iz naslova obrestne mere 100.000 tolarjev. Upoštevati morate še strošek odobritve kredita, ki je ob odobritvi znašal 10.000 tolarjev, kar pomeni (ob nominalni obrestni meri 10 %) v prihodnosti 11.000 tolarjev. Vaša skupna obveznost iz naslova kredita ob zapadlosti tako znaša 1.111.000 tolarjev. Ob zapadlosti depozita pa znaša celotna obveznost banke do vas 1.000.000 x 1,09 na tretjo, kar znaša 1.295.029 tolarjev. Razlika med depozitom in kreditom znaša torej 184.029 tolarjev v vašo korist.

Če se ne bi odločili za najem kredita, temveč za prekinitev depozita, pa bi obveznost banke do vas ob prekinitvi znašala 1.020.100 tolarjev. Da bi bila zneska primerljiva, moramo znesek 184.029 tolarjev diskontirati z indeksom rasti splošne ravni cen (vzemimo, da znaša 1,08) v obdobju med najemom in zapadlostjo kredita. Diskontirani znesek razlike med kreditom in depozitom znaša 170.397,22 tolarjev, in če odštejemo še znesek obresti, ki bi jih prejeli v trenutku razvezave depozita, ugotovimo, da je najem premostitvenega kredita ugodnejši za 150.297,22 tolarjev..

Znesek, ki smo ga izračunali, pomeni, glede na podatke, najvišji znesek škode, ki si jo lahko povzročite, če se ne odločite za kredit. Dodatno pa je treba upoštevati še to, da vam gresta v stroške nominalna obrestna mera in strošek odobritve, če vodite kredit v poslovnih knjigah.

Po odobritvi kredita

Banka lahko od vas zahteva, da zagotavljate določeno dokumentacijo tudi po odobritvi kredita. Dostaviti boste morali predvsem tisto dokumentacijo, iz katere je mogoče izračunati vašo kreditno sposobnost. Takšne zahteve izvirajo iz postopkov rednega spremljanja kreditov, ki ga izvajajo vse poslovne banke. Razlog je v tem, da banke ocenjujejo kreditno tveganje tudi v obdobju po odobritvi kredita. Če se pri ponovnem ocenjevanju ugotovi, da so se kazalci vašega poslovanja poslabšali, vam bo banka največkrat predlagala podaljšanje roka odplačevanja, in želela, da glede na povečano tveganje, ki ga sprejema, zagotovite ustreznejše zavarovanje.

Za konec naj povem, da boste morali pri urejanju kredita v večini primerov urediti le del zgoraj navedene dokumentacije. Poslovni načrt sem tukaj omenil le bežno, sicer pa si zasluži kakšno besedo več.