Kako malo je treba ...

Avtor: Jože Vilfan | Objava: 06.10.2004

Majhna prijaznost države do podjetnikov je Franciji prispevala 2,2 odstotka pri gospodarski rasti.



Angleški časopis Economist je nedavno podelil svoje redne letne nagrade za tehnološke inovacije. Ob nagradah za biološke znanosti, komunikacije, računalništvo in energetiko se je znašla tudi nagrada za socialno in ekonomsko inovacijo. Presenetljivo, bi lahko komentirali, kako je to povezano z tehnologijo? Pa vendar, sprejmimo to odločitev kot zanimivo opozorilo, kako je lahko mogoče tudi pametne rešitve pri splošnih stvareh šteti za »tehnološki preboj«.  

Prejemnik te nagrade je Muhammad Yunus, ustanovitelj Banke Grameen v Bangladešu, ki si je izmislil tako imenovane mikrokredite. Gre za čisto skormna posojila (za evropske pojme), s katerimi lahko ljudje v zakotnih krajih Bangladeša začnejo svoj posel. Povprečno začetno posojilo v povprečju predstavlja 30 dolarjev, kar je na primer dovolj za nakup kakšnega starega šivalnega stroja. In čeprav nadobudnemu podjetniku ni treba zastaviti premoženja, dobi banka 98 odstotkov sredstev povrnjenih. Ta preprosta zamisel se je razrasla po vsem svetu. Zamisel o mikrokreditih se je prijela v 50 državah po svetu. Kako malo je treba ...  

Mesec september pa nam je ob tej Economistovi nagradi še dodatno potrdil, kako se splača biti prijazen s podjetniki. Poročilo Svetovne banke o razmerah za poslovanje (Doing Business in 2005: Removing Obstacles to Growth) je pokazalo, da lahko samo poenostavitev predpisov glede registracije novega podjetja in poslovanja dvigne letno gospodarsko rast za 2,2 odstotka (to so konkretno izračunali na podatkih iz Francije in Turčije). Poročilo tudi ugotavlja, da so v preteklem letu najbolj poenostavili poslovanje podjetij na Slovaškem in v Kolumbiji, kjer so uvedli »one-stop-shop«, se pravi možnost ureditev vseh problemov na enem kraju. Logika je preprosta: vsaka poenostavitev pri ukvarjanju s papirji se državi bogato obrestuje, ker podjetniki vso privarčevano energijo usmerijo v posel.  

Kako je to lepo. S podjetniki si malo prijazen in to se ti tisočkratno povrne. A zakaj spet pri nas ugotavljamo, da se nič ne da. Napovedani »antibirokratski program«, ki je predvideval »one-stop-shope«, je zakopan (preberite komentar!)   

V poročilu tudi piše, da so komplikacije značilne za revne države, in enostavnost postopkov za bogate države. Smo torej revna država? Revna po tem, da državni upravi manjka vsaka volja, da naredi nekaj pametnega. 

Dejstvo je, da nam politiki v Strategiji razvoja Slovenije obljubljajo 5-odstotno rast DBP in to se mnogim zdi zelo zahtevna številka - saj res, kako biti boljši od drugih v Evropski uniji?  

A če bi imeli malo smisla za ljudi in urejanje stvari, bi to bila šala.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *