Kako registrirate znak in blagovno znamko

Registracija znaka, blagovne ali storitvene znamke ni nikakršna potrata, temveč zelo koristna reč, ki vam prihrani številne nevšečnosti.

Da omenim le eno: nikjer na svetu, kjer je vaš znak registriran, vam ne morejo preprečiti prodaje vaših izdelkov; v nasprotnem primeru pa - če bi se izkazalo, da z vašo neregistrirano znamko posegate na “ozemlje” drugih znamk, vam lahko celotno pošiljko blaga zaplenijo in uničijo. Povrh vsega to sploh ni kaznivo dejanje, temveč zgolj in povsem legitimna sankcija vašega(!)kršenja določenih mednarodnih sporazumov o zaščiti intelektualne in industrijske lastnine. Pa ne mislite, da se to še ni zgodilo - kar nekaj slovenskih podjetij je ostrino tega sporazuma (TRIPS) preizkusilo na lastni koži.

Zaščita znaka

Šele pri registraciji znaka se izkaže vaše poslovno vizionarstvo. Podjetniki, ki so se dovolj posvetili oblikovanju celostne podobe ter prišli do izvirne rešitve, so namreč najmanj dvakrat zadeli v polno. Ob pozitivnih marketinških posledicah, ki smo jih opisovali v prejšnjih številkah Podjetnika, bodo imeli tudi mnogo manj težav s formalno registracijo znaka ali znamke doma, pa tudi v tujini. Izviren in ustvarjalno rešen znak, oziroma iz njega izhajajoča blagovna ali storitvena znamka, ima namreč veliko možnosti, da se prebije skozi gosto sito različnih ovir, ki jih predpisuje zakon o industrijski lastnini.

Zakon v svojem 17. členu navaja, da se z blagovno ali storitveno znamko zavaruje predvsem znak, ki je v gospodarskem pomenu namenjen razlikovanju blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste. V to ne sodijo pečat, štampiljka, punec ter različni državni, javni in geografski simboli (zastave, grbi, emblemi) katerekoli države, razen brez privoljenja pristojnega organa zadevne države ali organizacije. Z znamko namreč smemo zavarovati samo znak, ki je primeren za razlikovanje blaga oziroma storitev v gospodarskem prometu, kot so slika, risba, beseda, izraz, vinjeta, šifra, kombinacija teh znakov in kombinacija barv.

Prednosti zaščite z besedo

Največjo â€?težo’ med naštetimi opcijami ima zaščita z besedo - â€?verbalna’ znamka, ki zaščiti vse mogoče kombinacije te besede v klasifikacijskem razredu (trenutno obstoja 34 razredov blagovnih znamk ter 8 storitvenih razredov). Primer: znamko z določenim imenom, registriramo kot besedo v 35. razredu, ki zajema oglasno dejavnost, vodenje komercialnih poslov ipd. ter velja samo v tem razredu. Recimo v 9. razredu, ki zajema aparate, ta registracija ne velja in jo lahko pod istim imenom in določenimi pogoji registrira kdo drug.

Če pa kljub temu želimo znamko s podobnim ali istim imenom registirati v razredu, kjer ta â€?verbalna’ znamka že obstaja, jo lahko zavarujemo zgolj v značilni, razpoznavni in nezamenljivi grafični rešitvi in barvni kombinaciji (najmanj dve barvi).

Besedna zaščita je zelo učinkovita in popolno ščiti lastnika registracije. Znan primer iz preteklega leta je blagovna znamka športne obutve Axiom, ki jo je Planika želela plasirati na trge Evropske zveze, vendar je bilo to ime tam že zaščiteno. Izvoz v te države tako preprosto ni bil več mogoč. Podobne težave je pred leti imela tudi Alpina z registracijo imena in znaka. Ime samo je zelo pogosto pri različnih proizvajalcih očal, motornih žag, avtoakustike in čevljev s podobnim imenom, zlasti v alpskih deželah. Tudi zaščitni znak Alpine nekoliko spominja na neki bolgarski znak, tako da je bila samostojna registracija znaka po Evropi večinoma nemogoča.

Elegantna rešitev, ki je zaobšla obe oviri, je bila registracija znaka in logotipa skupaj kot enovitega in dovolj razpoznavnega znaka.

So pa omejitve tudi pri registraciji besed. Generičnih izrazov, torej izrazov, ki so v splošni rabi (primer hrana, kosilo, pijača), ni mogoče registrirati.

Postopek zaščite znaka

Na Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino vložite na obrazcu UVIL Z-1 zahtevo za priznanje znamke, seznam proizvodov oziroma storitev (2 izvoda) z njihovimi dejanskimi nazivi in razvrstitvijo v razrede po mednarodni klasifikaciji blaga in storitev, videz znaka v črno-beli tehniki (6 izvodov), če zahtevate varstvo tudi v barvi, še videz znaka v barvi, ter plačilo prijavne pristojbine. Minimalna velikost znaka je po diagonali 15 mm. Prijavna pristojbina znaša za blagovne znamke do vključno treh razredov 15.000 SIT, oziroma za kolektivno znamko do vključno treh razredov 45.000 SIT. Po vloženi prijavi Urad opravi formalni preizkus prijave in ugotovi, ali predlog ustreza zakonsko določenim pogojem. Če odkrije nepravilnosti, vas pozove, da jih odpravite, sicer pa objavi bistvene podatke iz prijave v uradnem glasilu, dvomesečniku BIL. Po izteku treh mesecev od dneva objave, razen če v tem roku ni bil vložen ugovor, Urad z odločbo prizna znamko, jo objavi v uradnem glasilu Urada ter izda listino o registraciji, ki velja 10 let. Po izteku desetletnega roka jo je mogoče podaljšati, če tega ne storite, veljavnost poteče. Ugovor med trimesečnim rokom lahko vloži vsakdo, ki nasprotuje priznanju prijavljenega znaka kot znamke. Na podlagi ugovora Urad izvede preizkus pogojev za priznanje znamke ter izda ustrezno odločbo, ki je dokončna. Spodbijati jo je mogoče le po običajni sodni poti.

Registracija v tujini

V številnih primerih pa je znak treba registrirati tudi v tujini, za kar obstajata dva načina: na podlagi t.i. Madridskega aranžmaja lahko vložnik z eno prijavo zagotovi varstvo znamke tudi v vseh 44 državah podpisnicah sporazuma, s čimer se izogne postopkom na posameznih nacionalnih uradih in plačevanju pristojbin v vsaki državi posebej ali posamično po posameznih državah. Prva pot je smotrna, če gre za prijavo v najmanj treh državah članicah.

Zahtevo za mednarodno registracijo vložite v dveh jezikih, slovenskem in francoskem, z dodanim videzom znaka in plačani mednarodni pristojbini, ki znaša za 10-letno vzdrževanje črno-belega znaka 653 švicarskih frankov oziroma za barvnega 903 CHF, ter 73 CHF po državi, v kateri zahtevate varstvo.

Kaj početi z registrirano znamko?

Delo s končano registracijo seveda ni končano, temveč se pravzaprav šele začne. Nujno je spremljati dogajanje na trgu in problematiko registracije znamke ter na morebitne poskuse kršenja ali izkoriščanja ugleda vaše znamke pravočasno in ustrezno reagirati. Zelo poučen je nedaven primer dveh štajerskih pivovarn, ko je ena hotela izkoristiti uveljavljeno blagovno znamko druge za povečanje svojega tržnega deleža (Zlatorog - Kozorog). To je bilo tako imenovano piratstvo, kar je privedlo do umika enega proizvoda iz prodaje, zadeva pa je končala na sodišču.

Ko opazite, da želi nekdo izkoristiti uveljavljenost vaše blagovne znamke, je pred sodnim pregonom včasih priporočljivo poslati opozotilno pismo, kjer ga opozorite na kršenje zakona. Če se na vaše opozorilo ne odzove, preko sodišča zahtevate - zaradi nelojalne konkurence ali kršitve znamke - začasno odredbo o prepovedi prodaje pod to znamko ter prepoved uporabe znamke in ustrezno odškodnino.

Sodobna družba je vizualna

S tem člankom zaključujemo serijo člankov o celostni grafični podobi in pomenu ustreznega, izvirnega in kakovostnega oblikovanja vizualnih informacij. Sodobna informacijska družba je pač družba vidnih sporočil, ki se množijo z veliko naglico in tisti, ki posreduje pravilno oblikovane informacije, bo postal in ostal opazen, vsi drugi pa se bodo porazgubili v masi kaotičnih, nekakovostnih in neopaženih informacij. Vendar je prav na koncu treba poudariti tudi dejstvo, da kvalitetna informacija ne more zamenjati in prikriti slabih storitev in proizvodov, temveč je in mora postati zgolj nadgradnja dobrih in priznanih storitev ali proizvodov.