Kakšen je zmagoviti projekt za strukturni sklad

Avtor: Nives Pahor | Objava: 15.09.2004

Najpomembnejše izkušnje po odpiranju prijav za razpise strukturnih skladov predstavlja Miroslav Ilić, direktor ITEO Svetovanje.


Miroslav Ilić: »Ali prijavljate projekt, v katerega boste šli, tudi če ne dobite denarja iz strukturnih skladov?«

Strukturni skladi so ena pomembnejših oblik financiranja podjetniškega sektorja, za katere Evropska unija letno nameni 35 odstotkov svojega proračuna. S polnopravnim članstvom Slovenije v Evropski uniji so slovenska podjetja dobila možnost dostopa do vseh oblik finančne pomoči, ki jih je Evropska unija razvila za svoje polnopravne članice, torej tudi do denarja iz strukturnih skladov, namenjenega razvoju regij s poudarkom na infrastrukturi, človeških virih in povečani produktivnosti vseh gospodarskih sektorjev. V tem okviru vsaka država postavi svoja prioritetna razvoja področja in jih zapiše v Enotnem programskem dokumentu (EPD), ki se od države do države razlikuje, saj je upravljanje strukturnih skladov v rokah posameznih držav.

Nadalejvanej članka je vidno samo naročnikom.

Strukturni skladi:
1.Evropski sklad za regionalni razvoj
2.Evropski socialni sklad
3.Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad
4.Finančni instrumenti za usmerjanje ribištva

Slovenija je z letom 2004 začela črpati pridobljena sredstva iz strukturnih skladov za programsko obdobje 2004-2006. V tem obdobju imamo na razpolago okrog 500 milijonov evrov. Po nekih ocenah evropskih ekspertov, ki trdijo, da nobena nova članica ne bo izkoristila vseh pridobljenih sredstev, naj bi Slovenija porabila le 47 odstotkov vseh sredstev. Za Poljsko na primer ocenjujejo, da bo porabila med 35 in 40 odstotki sredstev. V Evropski uniji je bila namreč splošna praksa, da so države morale vračati denar, ker niso dosegale ciljev ali niso črpale tistega, kar jim je bilo odobreno. Ena od takih držav je tudi Italija. 

Razpisi za strukturne sklade so zelo zahtevni. Od prijaviteljev zahtevajo poglobljen pristop pri pripravi prijav, predvsem pa kakovostno pripravljene in dejansko izvedljive projekte. »Podjetja se pogosto zaletijo v razpise, ne da bi se predhodno primerno pripravila za projekt,« pravi Miroslav Ilić, direktor ITEO Svetovanje. Kar poglejmo rezultate prvih prijav na razpisih za turizem. Na prvi razpis je aprila prišlo šestnajst vlog, od katerih so bile štiri uspešne. Na drugem razpisu je bilo sedem vlog, a ni bila nobena uspešna, na tretjem razpisu je pa bilo odobrenih sedem od enaindvajsetih prispelih vlog. 

Neuspešne prijave so posledica neprimerno pripravljenih projektov. Ilić poudarja, da »je ključnega pomena to, da imate dobre projekte, v katere verjamete, ter da ste projekt sposobni sami financirati, ne glede na sredstva strukturnih skladov. Mi ob prvem srečanju s potencialnim partnerjem vedno vprašamo: Ali greste v projekt tudi brez razpisnega denarja? Če je odgovor pritrdilen, se pogovarjamo naprej.« Če je projekt konsistenten in če vanj verjamete, je treba presoditi, ali sodi v določen program in kakšne možnosti ima, ter pripraviti kakovostno prijavo, da lahko komisija na osnovi postavljenih programskih kriterijev ugotovi skladnost s programom oziroma prispevek projekta k uresničevanju programskih ciljev. 

V podjetju ITEO Svetovanje se že več let ukvarjajo s prijavami na razpise. To je le eno od področij svetovanja, vendar je v zadnjem času izjemno aktualno. Začeli so z nacionalnimi programi, predvsem z razpisi Ministrstva za gospodarstvo, sedaj pa nadaljujejo na razpisih strukturnih skladov in evropskih pobud. Za to področje imajo partnerja v Italiji, ki ima večletne izkušnje s strukturnimi skladi, saj so kaj kmalu ugotovili, da bo šola draga, če se bodo na prvih razpisih šele učili.  

Na podlagi dosedanjih izkušenj s pripravami in prijavami projektov za strukturne sklade (skupaj štiri uspešne prijave na prvem in tretjem odpiranju prijav za turizem) so prišli do koristnih ugotovitev o napakah, ki jih podjetja delajo pri prijavah na razpise; predstavljamo jih v okviru.     

Kako poteka dodeljevanje sredstev?   

Cilj države je čimprej razdeliti dobljena sredstva, da doseže napovedane cilje, saj se na osnovi uspešnosti doseganja ciljev iz Enotnega programskega dokumenta določajo pogajalski položaji za naslednje programsko obdobje. Tako so določili, da bodo imeli več odpiranj prijav na razpis - do razdelitve denarja.  

Pri izboru projektov za strukturne sklade je ključen profesionalni pristop k postopkom tistih, ki projekte izbirajo. Tudi njihova odgovornost je velika; če projekt ne uspe in denar ni izkoriščen, je to neuspeh vseh, ki so sodelovali v procesu od priprave razpisa do izbora in izvedbe projektov. Pri izboru pa imajo prednost projekti, s katerimi bodo čimprej doseženi cilji Enotnega programskega dokumenta.  

Kaj pa, ko je prijava uspešna, projekt je izbran, a določene stvari niso izvedene tako, kakor so bile zapisane v prijavi? 

Praksa v tujini je, da če prijavitelj ne doseže zastavljenega cilja, ne dobi denarja, oziroma, če je vmes že kaj dobil, ga mora vrniti. To je bistvena razlika v primerjavi z našimi nacionalnimi programi, pri katerih ponavadi zadostuje, da smo denar porabili, kakor smo se dogovorili, oziroma da smo upravičene stroške pokrili s vsemi računi. Pri strukturnih skladih moraš dokazati, da so cilji doseženi. Zato je pomembna kakovostna priprava projekta. Evropska komisija lahko pripravi revizijo projekta do pet let po zaključku investicije. In če ni vse v redu, je treba vrniti denar.  

Podjetja in pristopanje k razpisom strukturnih skladov 

Miroslav Ilić pravi, da lahko na podlagi izkušenj sodelovanja s podjetji pri razpisih za strukturne sklade, ta razdelijo v tri skupine: 

1. Podjetja, ki so slišala za strukturne sklade in za denar, pa so izkazala interes, da bi mogoče kaj naredila. To so podjetja, ki želijo predvsem ugotoviti, ali obstaja možnost, da bi katero od njihovih aktivnosti vključili v kakšen razpis. 

2. Podjetja, ki že nekaj vedo o strukturnih skladih. Oblikovala so pobude in so želela dodatno mnenje o projektu, sklopu, pogojih sodelovanja.

3. Podjetja, ki imajo že izoblikovane projekte in so prepričana, da gredo v projekt ne glede na denar strukturnih skladov. Zanimala so se le, če jim lahko pomagamo pridobiti še dodatna finančna sredstva.  

Dosedanje izkušnje kažejo, da najemanje zunanjih strokovnjakov za pomoč pri pripravi projektov bistveno izboljša možnosti za uspeh prijave.

Najpogostejše napake pri prijavah

1. Nekakovostno pripravljeni projekti!

Ilić pravi, da gre tu predvsem za nerazumevanje osnov pridobivanja denarja iz strukturnih skladov. Zato je nujno, da si udeleženci v projektu odgovorijo na že prej omenjeno vprašanje: »Ali greste v projekt tudi brez tega denarja?« »Izkušnje nas učijo, da so podjetja, ki verjamejo v projekt in se ga lotijo tudi brez sredstev iz strukturnih skladov, zrela za razpis. Tista, ki pa k razpisu pristopajo le zaradi denarja, so obsojena na uspeh.« Projekti morajo imeti jasne in merljive cilje, časovni načrt ter seveda finančne vire za njihovo uresničitev, kar pa lahko zagotovijo le resni projekti.

»Ne čakajte na razpis, da bi prijavili projekt. Če je projekt pravi, ga delate zaradi projekta samega, ne pa zaradi evropskega denarja,« poudarja Ilić.

2. Pomanjkljiva obvezna dokumentacija

Pri pripravi projektov se pogosto določene zadeve spregledajo. Pri dokumentaciji pa praksa na razpisu za turizem kaže, da sta lahko kritična zlasti dva dokumenta, ki ne smeta biti pomanjkljiva:

Veljavno gradbeno dovoljenje
Ta dokument kaže na resnost projekta. Rok za pridobitev tega dokumenta pa se lahko zelo razlikuje. Nekje ga dobite sorazmerno hitro, drugje pa je treba čakati mesece, kot da se lokalne skupnosti ne bi zavedali pomena projekta za regijo.

»Pri tem velja še opozoriti, da investicija potrebuje gradbeno dovoljenje, ne sme pa se pred oddajo prijave začeti z njeno izvedbo. Če so gradbeni stoji že začeli delati, prijava ne more uspeti. Zaradi tega so nekateri projekti izpadli iz kroga potencialnih prijaviteljev, kar je povzročilo kar nekaj slabe volje, vendar so razpisni pogoji takšni in jih je treba sprejeti.

Investicijski program
Pogosto so investicijski programi pomanjkljivi ter vsebinsko neusklajeni, kar je še ena od pojavnih oblik pretirane usmerjenosti v prijavo na škodo kakovosti projekta. Treba se je zavedati, da je investicijski program ključni dokument za pripravo kakovostnega projekta.

3. Obvladovanje projektnega vodenja

Vodenje je pogost problem že v posameznih podjetjih, kaj šele v projektu, v katerem sodeluje več partnerjev, ki mora biti sistematično voden, da bi se dosegli zastavljeni cilji. Oseba, ki vodi projekt, mora vzbujati zaupanje pri vseh partnerjih. V takih projektih je ključnega pomena premagovanje osebnih interesov v korist iskanja podobnih interesov in partnerskega sodelovanja.

Zakaj je obvladovanja projektnega vodenja tako pomembno? Glavno vodilo vseh evropskih razpisov je, da spodbujajo združevanje več manjših partnerjev, da krepijo sodelovanje. Zato raje podpirajo velike in celostne multiorganizacijske projekte, ki bi z multiplikativnimi učinki spodbudili razvoj manjših podjetniških idej. Vendar zaradi številčnosti partnerjev pogosto nastanejo težave pri organizaciji. Osredotočenje na izpolnjevanje obrazcev in iskanje obrazcev do roka oddaje prijav pogosto zasenči organizacijo in izvajanje projektov, zato so se mnogi morali sprijazniti z dejstvom, da ne bodo uspeli pripraviti prijav do rokov oddaje.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *