»Kapital« - krivec za slabo slovenščino

Predlog zakon o javni rabi slovenščine je precej razburkal podjetniško javnost. Ta namreč v 36. členu nalaga podjetjem tudi spremembo imena firme, če gre za tujko ali če vsebuje tujo črko. Na spletni strani GIZ Podjetnost (www.podjetnost.org) smo pripravili forum in zbrali mnenja podjetnikov glede te zahteve. Najmanj, kar moti podjetja, so stroški, povezani s spremembo v tehničnem smislu. Stroške za novo oblikovanje, nov dopisni material, nove table, spremembe v imenikih in podobno, ocenjujejo podjetja na od 500.000 do 3 milijone tolarjev.

Toda to je zares minimum. Močne, uspešne in prepoznavne blagovne znamke niso naključne, temveč so rezultat skrbnega raziskovanja in načrtovanja, premišljenega oblikovanja in izvajanja ter nenehnega preverjanja uspešnosti blagovne znamke. Le majhen delež te je otipljiv (logotip in ime), večji del vrednosti blagovne znamke pa predstavlja tržni vpliv. Firma je zato tudi del premoženja gospodarske družbe. Vrednost uveljavljene blagovne znamke je v tem smislu lahko neprimerno večja. Ena večja gospodarska družba jo je na forumu ocenila na blizu devetsto milijonov tolarjev.  

Toda ozračje se že obrača proti »kapitalu«. Pred kratkim so na sodnem registru zavrnili ime JAMM, češ da gre za tujko, pa je bila kratica iz začetnic imen ustanoviteljev. Kdo bo presojal, kaj je ali ni ustvarjalno fantazijsko ime za podjetja ali izdelke in posegal v svobodo podjetniške pobude, ki je s tem predpisom omejena in okrnjena? In končno, kdo bo lahko presodil, ali je Mediamax slovensko ime ali ne? Pa Petrol, Mercator, POP TV, Istrabenz? 

Na internetnem forumu nekateri podjetniki ugotavljajo celo, da se nam obeta paradoksalna situacija, ko bodo tujci pri nas lahko nastopali s fantazijskimi imeni podjetij in izdelkov (Yaris, Xsara, Milea, Clio), naša podjetja pa o morala biti »kmečka«. Kaj naj potem naredi obrtnik Premk, ki se je v tujini odločil za blagovno znamko Waylands Works? In kaj naj naredi podjetnica Romana, ki je na pobudo principala Henkel & Schwarzkopf ustanovila podjetje Hair Beauty d.o.o.? 

Če je predlagatelje pri oblikovanju besedila zakona o javni rabi slovenščine vodila skrb za zaščito slovenskega jezika na vseh področjih, tudi na poslovnem, in ugotovitve o kritični stopnji splošne in funkcionalne pismenosti slovenskega prebivalstva, o eroziji splošne jezikovne kulture, o skromnem besedišču v vsakdanjem komuniciranju, ki zbuja skrb, pa je cinično, da naj bi »izvirni« greh za to plačal »kapital« kot dežurni krivec za vdor tehnoloških tujk in spakedrank.  

Mobitelovska mladež goji poseben besednjak sporočil, v katerem ni najbrž niti ene pravilno napisane slovenske besede. Pa razlog za to ni v moči kapitala in iskanju profita, gre bolj za izraz sodobnega uporništva mladih, ki je povezan z računalništvom in dobo informacijskih tehnologij.   

In če smo že pri krivcih: kdo od nas še ni imel priložnosti pokukati v katerega od osnovnošolskih testov tudi iz slovenščine? Najnujnejše obkrožanje možnih odgovorov pod a, b in c, zagotovo ne spodbuja učencev k ustvarjalnemu izražanju. In tudi sicer se učitelji zadovoljijo s kratkimi povedmi, ki včasih ne vsebujejo niti glagola, pa za to ni sankcij.  

Toda če bo gospodarstvo na videz edini krivec za slabše stanje slovenščine, podjetniki napoveduje še eno rešitev: moda bo ceneje podjetje kar preseliti v katero od držav »širše domovine Evrope« in od tam poslovati s podružnico v Sloveniji. Po možnosti bo to v državi, kjer je tudi ugodnejše podjetniško davčno okolje?