Kdaj je obvezen popravek vrednosti sredstev?

Avtor: Lidija Robnik | Objava: 10.05.2011



Zanima nas, v katerih primerih je obvezno popraviti vrednost osnovnih sredstev navzgor ali navzdol pri gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih?
 
Ko nabavite osnovno sredstvo, je treba v vsakem primeru izbrati metodo vrednotenja osnovnih sredstev. Na voljo sta dve metodi, in sicer:
-   metoda nabavne vrednosti ali
-   metoda poštene vrednosti (prevrednotenja).
 
Izbrano metodo moramo imeti v gospodarski družbi opredeljeno v Pravilniku o računovodenju oziroma v Knjigi sklepov v enoosebni gospodarski družbi. Samostojni podjetnik mora imeti izbrano metodo zapisano v Sklepu podjetnika.
 
Uporabljamo lahko obe metodi, vendar je treba spoštovati, da se lahko za istovrstna osnovna sredstva uporablja le ena metoda. Na primer: stroji, oprema, naprave, vozila (metoda nabavne vrednosti), zemljišča in zgradbe (metoda poštene vrednosti).
 
V praksi se v glavnem uporablja metoda nabavne vrednosti. Metoda poštene vrednosti je smiselna in primerna samo pri vrednotenju zemljišč, zgradb ali naložbenih nepremičnin.
 
Namen in vsebina metod vrednotenja je, da se na določena obdobja primerja knjigovodska vrednost osnovnih sredstev z njihovo tržno vrednostjo – lahko je višja ali nižja od knjigovodske vrednosti. To pomeni, da je treba dati oceniti osnovna sredstva pooblaščenemu cenilcu. Za to, katera osnovna sredstva in na kakšno obdobje bomo ugotavljali njihovo tržno vrednost, moramo imeti usmeritev določeno in zapisano v Pravilniku o računovodenju ali Sklepu podjetnika.
 
Knjiženje osnovnih sredstev ter njihov vpliv na vrednotenje in na računovodske izkaze je enak za gospodarsko družbo in samostojnega podjetnika.
 
Primer 1:
Knjigovodska vrednost opreme, ki jo vodimo po modelu nabavne vrednosti, je 100.000 evrov, cenilec je ocenil, da je tržna vrednost 80.000 evrov. Ker vodimo opremo po modelu nabavne vrednosti, moramo narediti oslabitev, to je zmanjšati vrednost za 20.000 evrov. V bilanci stanja se nam zato aktiva zmanjša za 20.000 evrov (kredit konto 052) in v izkazu poslovnega izida imamo za 20.000 evrov prevrednotovalnih odhodkov, ki znižujejo poslovni izid (debet konto 720). V naslednjih letih bo obračunana amortizacija od nižje nabavne vrednosti in jo knjižimo na konta (debet 432 in kredit 050).
 
Primer 2:
Knjigovodska vrednost opreme, ki jo vodimo po modelu nabavne vrednosti, je 100.000 evrov, cenilec je ocenil, da je tržna vrednost 120.000 evrov. Ker vodimo opremo po modelu nabavne vrednosti, ne smemo narediti okrepitve (vrednosti povečati navzgor). Tako imamo skrito rezervo, saj vemo, da če bomo opremo prodali, bomo z njo zaslužili. V naslednjih letih obračunamo amortizacijo od nabavne vrednosti in jo knjižimo na konta (debet 432 in kredit 050).
 
Primer 3:
Knjigovodska vrednost zgradbe, ki jo vodimo po modelu poštene vrednosti, je 100.000 evrov, cenilec je ocenil, da je tržna vrednost 80.000 evrov. Ker vodimo zgradbo po modelu poštene vrednosti, moramo narediti oslabitev (zmanjšati vrednost navzdol) za 20.000 evrov. Ta ima naslednji vpliv na računovodske izkaze:
-   izračunati moramo odstotek zmanjšanja (tržna vrednost / knjigovodska vrednost). 80.000 / 100.000 = 0,80. 1 – 0,8 x 100 = 20,
-   v bilanci stanja zmanjšamo vrednost za 20 odstotkov (kredit konta 023, debet konta 035) in
-   v izkazu poslovnega izida imamo za 20.000 evrov prevrednotovalnih odhodkov, ki znižujejo poslovni izid (debet konta 720).
 
V naslednjih letih bo obračunana amortizacija od nižje nabavne vrednosti in jo bomo knjižili na konta (debet 431 in kredit 035).
 
Če smo za zgradbo v preteklih letih naredili okrepitev in je tržna vrednost padla, lahko najprej za vrednost oslabitve zmanjšamo (debet konta 951) in razliko knjižimo na prevrednotovalne odhodke (debet konta 720).
 
Primer 4:
Knjigovodska vrednost naložbene nepremičnine, ki jo vodimo po modelu poštene vrednosti, je 100.000 evrov, cenilec je ocenil, da je tržna vrednost 80.000 evrov. Ker vodimo naložbeno nepremičnino po modelu poštene vrednosti, moramo narediti oslabitev (zmanjšati vrednost navzdol) za 20.000 evrov. Ta ima naslednji vpliv na računovodske izkaze:
-   v bilanci stanja se nam aktiva zmanjša za 20.000 evrov (kredit konta 011) in
-   v izkazu poslovnega izida imamo za 20.000 evrov odhodkov iz vrednotenja naložbenih nepremičnin (kredit konta 750).

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *