Kdo nam bo dal pokojnino?

Avtor: Aleš Pavšič | Objava: 11.02.2004

Trije miti o pokojnini. Vzemite pokojnino v svoje roke.



Kamor koli pogledate, lahko vidite samo, da iz pokojninske blagajne »uspešno kaplja« denar, namenjen našim pokojninam. Marsikdo se je že sprijaznil z dejstvom, da pokojnina, ki jo bomo dobili iz obveznega pokojninskega zavarovanja, sicer bo, a bo bolj simbolične narave in bo pokrivala zgolj minimalne življenjske potrebščine. Da je tako, kažejo podatki in dejanja iz preteklosti. Država je v poosamosvojitvenem obdobju poskrbela za kritje denarja, namenjenega brezposelnim osebam, še vedno ni uredila plačne politike v javnem sektorju, pred vrati imamo zdravstveno reformo in podobno.
 
Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.
 
Tudi statistični podatki nam lahko povedo marsikaj: leta 1990 je bila povprečna starost moškega, ki je vstopil v zasluženo jesen življenja, 57 let in 8 mesecev, leta 2002 že 59 let in 11 mesecev, v letih od 1990 do 1993 se je število prejemnikov pokojnin povečalo za 80 tisoč – izguba jugovzhodnih trgov je povečala brezposelnost starejših ljudi; za enega upokojenca sta leta 1990 vplačevala 2,3 zaposlena, leta 2002 samo še 1,6. Vsekakor lahko pričakujemo, da se bo upokojitvena starost postopoma dvignila nad 60 let, dolgoročno pa se bo približevala 65. letu, tako kot to že uveljavljajo druge evropske države.  
 
Nekaj vprašanj pri postavitvi pokojninskega načrta 

Iz vsega naštetega lahko vidimo, da bo najboljše, če za svojo pokojnino poskrbimo sami. Vse statistične podatke s pridom izkoriščajo prodajalci finančnih produktov. Preden se odločite, da boste storili pomembne korake k lastni pokojnini, si pripravite načrt, kako in koliko želite imeti za svojo jesen življenja. Najprej pa morate odgovoriti na naslednja pomembna vprašanja
-    Čez koliko let boste šli v pokoj?
-    Koliko let bo vaš pokoj trajal?
-    Koliko ste do zdaj prihranili za vaš pokoj in koliko boste lahko dali na stran vsako leto do pokoja?
-    Kako dobro želite živeti v pokoju – ali, če smo natančnejši, koliko denarja na leto boste potrebovali v pokoju?
-    Kako vlagate za vaša stara leta? Kakšne donose pričakujete? (Če imate ves denar na banki ali v državnih obveznicah in pričakujete 20-odstotni letni donos, vas čaka neprijetno presenečenje!)
-    Kakšen je vaš odnos do tveganja? Ali se počutite udobno, če vlagate ves vaš dolgoročni denar v delniške vzajemne sklade ali delnice?
 
Ne glede na to, koliko načrtovanja ste že opravili, je pomembno, da je vaša upokojitev zasnovana na realnosti in ne na nekaterih napačnih predpostavkah in predvidevanjih.

Obstajajo namreč trije miti, ki lahko uničijo vašo upokojitev:
 
Mit št. 1: Za udobno življenje v pokoju boste potrebovali le 80 % vaših trenutnih dohodkov.

Oprostite, toda to pravilo vas bo pustilo na cedilu. Predvideva namreč, da boste vso delovno dobo zaposleni pri istem delodajalcu in da je vaš pokojninski načrt zlat kot ura, ki jo boste dobili na dan upokojitve. Poleg tega boste lahko imeli dodatno zdravstveno zavarovanje, zdravstveni izdatki pa poberejo več kot 20 % dohodkov upokojencev. In še slabše bo. Večina upokojencev vam bo znala povedati, da v zgodnjih upokojenskih letih porabijo vsaj toliko, če ne več kot v svojih delovnih letih.  

Mit št. 2: Pokojninske dohodke boste črpali iz treh stebrov: državne pokojnine (1. steber), dodatnega pokojninskega zavarovanja (2. steber) in prihrankov (3. steber).

Za večino ljudi se bodo prihranki in prihodki iz drugega pokojninskega stebra združili v eno veliko kategorijo pokojninskega dohodka. In če mislite, da bo državna pokojnina še naprej del vaše pokojninske slike, boste za udobno življenje v pokoju brez dvoma potrebovali bistveno več.  

Mit št. 3: Upokojenci bi morali imeti 100 % prihrankov v obveznicah in bankah.

Samo zato, ker ste se upokojili, ni treba samodejno prenehati biti vlagatelj. Vaši prihranki morajo rasti naprej z vami – tudi če se zdi, da se sami vsako leto krčite. Povprečna oseba je rojena z geni, ki omogočajo 85 let življenja ali več. Še nekaj rekreacije in zdrave prehrane – mirno lahko dodate še 10 let. Zato lahko govorimo o 30 let ali več v pokoju – državni pokojninski izračuni pa tega trenutno ne upoštevajo.   

Drugi pokojninski steber 

Premija prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, vplačana v koledarskem letu, lahko znaša največ 24 % obveznih prispevkov v pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca, kar je približno 5,8 % zavarovančeve bruto plače. Zavarovancu se za znesek vplačane premije zniža osnova za dohodnino, vendar največ do višine 40.402 tolarjev mesečnega vplačila. Najmanjše možno mesečno vplačilo pa je 4040 tolarjev. Znesek najnižje in najvišje premije se valorizira enkrat letno, v decembru za naslednje leto. To so zgolj suhoparni podatki, ki nam ne prikažejo celotne slike. Če pogledamo podrobneje, bomo našli še zakonsko določeno garancijo donosa, ki ne sme biti nižja od 40 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom. Zaradi določene varnosti ne moremo pričakovati dobrih donosov, in tako lahko vidimo, da nam ta »pokojninska uspešnica« prinaša nekaj več kot 10 % nominalnega dobička; in če upoštevamo še realno inflacijo, ki jo občutimo, ko gremo nakupovat nujne potrebščine, vidimo, da s težavo ohranjamo kupno moč in čisto nič več. Pri vsem tem pa je zanimiva še provizija, ki nam jo odvzamejo pri vsaki premiji, in znaša v povprečju nekaj več kot 6 % za obdobje prvih 5 let – na koncu nas seveda čaka še izstopna provizija.  Ločiti bo treba med pravimi davčnimi olajšavami in prestavitvijo obdavčenja na poznejše obdobje. Če varčujete za dodatno pokojnino v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (beseda zavarovanje zavaja, gre namreč le za sistematično in redno dolgoročno varčevanje), vam najbrž niso povedali, da so davčne olajšave le prenesene na čas prejemanja dodatne pokojnine v pokoju, torej v obdobju, ko bodo vaši prihodki nižji, kot so zdaj.  

Odločitve in napake 

Saj veste: pravilne ali nepravilne odločitve iz preteklosti se pokažejo v prihodnosti. Francoski in avstrijski delavci so svoje nestrinjanje s pokojninsko politiko izrazili na ulicah. Da se ne boste znašli med stavkajočimi, si oglejmo nekaj pomembnih dejavnikov pri sprejemanju pokojninskih odločitev: 

1. Varčujte na podlagi določenega cilja.
Le malo ljudi je izračunalo, koliko pravzaprav potrebuje v pokoju. Iz raziskav je razvidno, da si skoraj nihče ni natančno izračunal vsote denarja, ki ga bo potreboval za dodatno pokojnino.  

2. Sprejmite odločitve na podlagi pravih informacij.
Na trgu se večinoma pojavljajo reklame z določenimi finančnimi produkti. Žal je še vedno premalo nepristranskih premoženjskih svetovalcev, ki bi vam predstavili vse možne oblike varčevanja za dodatno pokojnino in glede na vaš položaj izbrali za vas najboljšo rešitev. Verjamem, da ste nakupu novega avtomobila posvetili kar nekaj časa, še več ga bo potrebno za pravilno odločitev o naložbah v svojo pokojnino. 

3. Varčujte - vlagajte kapitalsko.
Veliko ljudi še vedno varčuje za dodatno pokojnino v denarnih naložbah, katerih donosnost ne prekaša rasti realne inflacije! Sem sodijo rentna varčevanja v bankah in zavarovalnicah, klasična življenjska zavarovanja in varčevanje v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (zaradi obljubljenega donosa upravitelji denar vlagajo v naložbe z zajamčenim donosom). Če ne želite, da vam inflacija in rast cen življenjskih potrebščin popolnoma razvrednotita vaše pokojninske prihranke, boste morali ustvariti denarni tok na podlagi trdnih naložb, kot so lastni poslovni sistemi in nepremičnine, nekaj denarja pa namenite tudi vrednostnim papirjem. 

4. Tvegano je ne tvegati.
Vse naložbe vključujejo določeno mero tveganja, toda primerna stopnja tveganja je lahko dobra stvar. Na to glejte kot na koncept tveganja proti donosu. Tudi če imate denar doma ali v banki, »tvegate« - ker kupna moč vašega denarja ne narašča z isto stopnjo kot realna inflacija.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"