Podjetnik logo
 

Kmetijstvo na zdravih temeljih

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 10.05.2001

Ekološka pridelava hrane je kljub zahtevnosti tudi pri nas postala obetaven posel, saj je povpraševanje večje od ponudbe.



Ekološka pridelava hrane je ena najhitreje rastočih vej v živilstvu. V minulem desetletju sta ponudba ekološko pridelane hrane in povpraševanje po njej v Evropi rasla vsako leto v povprečju za 25 odstotkov. Zelo močan trend rasti je zaznati celo v tistih delih sveta, kjer ekološke pridelave hrane ne podpirajo tako načrtno kot v Evropi. V Ameriki, na primer, kjer proizvodnja temelji bolj na ekoloških zanesenjakih, narašča prodaja od sredine 80. let v povprečju po 20 odstotkov letno. Globalno gledano naj bi se delež ekološko pridelane hrane do leta 2010 povečal s sedanjih 2 na 10 odstotkov. Takrat ne bo več mogoče govoriti o ozki tržni niši, ampak o velikem in razvitem trgu, vrednem med 30 in 50 milijardami evrov.

Vse najnovejše afere z okuženim mesom gredo samo na roko pridelovalcem zdrave hrane. Lahko govorimo o perspektivni podjetniški priložnosti? Ljudje, ki aktivno podpirajo ekološko proizvodnjo hrane, so v to prepričani. Sodelavka Zveze združenj ekoloških kmetov Anamarija Slabe meni, da lahko ekološko pridelavo hrane in njeno predelavo tudi pri nas uvrstimo med zelo zanimive posle. "Ponudba tovrstnih izdelkov je manjša od povpraševanja. Če k temu dodam še naraščanje povpraševanja v prihodnosti in nekaj višje cene za te izdelke, je posel zagotovo privlačen," pravi Anamarija Slabe.

Pravilnik smo dobili šele letos

Za kmetijske pridelke, vzgojene brez kemijskih zaščitnih sredstev in umetnih gnojil, se v praksi uporabljajo najrazličnejši izrazi, na primer bio hrana, naravna hrana in drugi. To je posledica dejstva, da v Sloveniji do nedavnega nismo imeli pravilnika, ki bi predpisoval enotne standarde na tem področju. Društva pridelovalcev in posamezni pridelovalci so se zato ravnali po lastnih standardih oziroma smernicah za pridelavo in označevanje izdelkov, ki so jih ponavadi priredili po tujih. Te smernice niso imele moči splošnega pravilnika, temveč so bile obvezujoče zgolj za člane društev. Šele letos je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi hrane, ki je usklajen z enakim evropskim pravilnikom. Novi pravilnik predpisuje enoten izraz "ekološko pridelana hrana", vsi ostali izrazi in oznake pridelovalcev ter društev pa se lahko uporabljajo zgolj kot dodatek.

Zanimanje za proizvodnjo hitro narašča...

Državna podsekretarka v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marta Hrustel Majcen pravi, da zanimanje za ekološko pridelavo hrane v Sloveniji v zadnjih letih zelo hitro narašča. Po njeni oceni imamo trenutno okoli 600 ekoloških kmetij in še mnogo več potenciala. "Sama bi bila zelo zadovoljna, če bi v prihodnosti imeli med vsemi kmetijami 10 in 30 odstotkov ekoloških. To pa pomeni, da bi se sedanje število moralo še močno povečati," pravi Majcnova.

Njena ocena o številu ekoloških pridelovalcev se ujema s podatki Zveze združenj ekoloških kmetov. Zveza je v letu 1998 opravili nadzor (po internih smernicah) 34 pridelovalcev ekološke hrane, naslednje leto 320, lani pa že 600 pridelovalcev. Po mnenju Anamarije Slabe je ekoloških pridelovalcev v Sloveniji še več, saj obstajajo tudi druga samostojna društva, ki niso člani zveze. Anamarija Slabe pričakuje hitro rast zanimanja za ekološko pridelavo tudi v prihodnje. Že letos naj bi samo pri Zvezi združenj povečali število pregledanih kmetij za tretjino.

...povpraševanje še hitreje

Kakor hitro že narašča ekološka pridelava hrane, še vedno ne dohaja rasti povpraševanja. Pridelovalci zato nimajo večjih težav s trženjem, četudi odkup in prodaja pridelkov oziroma izdelkov za zdaj nista organizirana. Združenja ekoloških kmetov pomagajo svojim članom predvsem tako, da oblikujejo enotno embalažo, gradivo za označevanje izdelkov, promovirajo skupno blagovno znamko (znamko Biodar, na primer, trenutno uporablja 20 kmetij in en predelovalec), poleg tega skrbijo za osveščanje potrošnikov, pripravljajo sejemske predstavitve, izdajajo kataloge in organizirajo tako imenovane kmečke tržnice. Posebno velike promocije združenja doslej vseeno niso želela delati, saj ne bi bile smiselne. "V Ljubljani, na primer, imajo pridelovalci krog stalnih strank in svoje pridelke prodajo na stojnicah že v dveh do treh urah," pojasnjuje Anamarija Slabe.

Cene za ekološko pridelano hrano so višje od cen za konvencionalno pridelano za 10 do 40 odstotkov pri sadju in zelenjavi, in celo do 50 odstotkov pri žitaricah. Ob tem pa je treba upoštevati, da so donosi zaradi drugačnega načina kmetovanj pri ekološki predelavi nižji za 10 do 20 odstotkov. Če torej seštejemo pluse in minuse, ugotovimo, da ekološko kmetovanje samo po sebi na splošno ne daje bistveno višjih zaslužkov. Država zato ekološke pridelovalce še dodatno podpira s finančnimi spodbudami. Te znašajo od 40 do 120 tisoč tolarjev na hektar, odvisno od kulture. Na voljo pa so jim še druge spodbude. Ekološki pridelovalci z območij z omejenimi dejavniki za kmetijstvo lahko tako kot vsi ostali pridelovalci dobijo še dodatno podporo v višini 11 oziroma 16 tisoč tolarjev na hektar. Kriteriji za pridobitev podpore niso preveč zahtevni, saj spada v območje z omejenimi dejavniki za kmetijstvo 80 odstotkov države, tako da je lani za podporo zaprosilo kar 62 tisoč kmetov.

Zahteven posel z veliko priložnostmi

Po mnenju obeh sogovornic je ekološka pridelava hrane posel s prihodnostjo, vendar opozarjata na njegovo zahtevnost.
"Gre za več kot posel. Pridelovalci morajo biti predani delu, morajo dosledno spoštovati predpise in za razliko od drugih poslov pozorno opazovati dogajanja v naravi. Ekološkega kmetovanja se ne da lotiti povsem tehnično," opozarja Marta Hrustel Majcen. Zaradi zahtevnosti bodo po njenem tudi v prihodnje veliko glavnino ekoloških kmetij sestavljale sedanje že obstoječe kmetije. Tistim, ki v ekološki pridelavi vidijo podjetniško priložnost in se ga želijo lotiti na novo, svetuje previdnost. "Predvsem bi se moral vsak zainteresirani najprej naučiti kmetovati v manjšem obsegu in se seznaniti z možnimi ovirami. Tistemu, ki ne pozna natančno vseh tehnoloških postopkov, odsvetujem takojšen prehod na veliko proizvodnjo."

Marta Hrustel Majcen podjetnim svetuje, naj razmišljajo poleg o proizvodnji tudi o drugih priložnostih, ki jih odpira to področje. Kot zelo zanimivo priložnost navaja predelavo ekološko pridelane hrane. Predelava je trenutno še v povojih, saj se zaradi pomanjkanja surovin ni mogla razviti. Šele v zadnjem času se je začela močneje razvijati pridelava sadnega kisa, suhega sadja in mesnih izdelkov. Velike možnosti se po njenem kažejo v odpiranju mesnic in drugih predelovalnih obratih, namenjenih izključno predelavi ekološko pridelane hrane. "Tega je v tujini že zdaj veliko, ker mora biti predelava ekološko pridelane hrane strogo ločena od predelave drugače pridelane hrane. Za primer, v severni Italiji številne male mlekarne predelujejo izključno ekološko pridelano mleko."

Zanimivo poslovno priložnost vidi tudi v organizaciji prodaje. Naše kmetije so majhne in kmetje sami ne morejo izvažati svojih pridelkov. Že prodaja na stojnici je zanje pogosto prevelika obremenitev, saj mora biti ekološki kmetovalec ves čas na kmetiji. Za začetek bi se kazalo ozreti po tujih zgledih, kjer v bližini velikih mest ponavadi en pridelovalec organizira dostavo pridelkov več pridelovalcev za znane kupce. S tem se pri nas še nihče ne ukvarja, niti združenja.

Anamarija Slabe vidi v poslih, povezanih z zdravo hrano, gospodarsko priložnost za vso državo. "V kmetijstvu ne moremo tekmovati z množično proizvodnjo, lahko le s kakovostjo. Najvišjo obliko kakovosti zanesljivo pomeni ekološka pridelava hrane. Evropa se bo zato v prihodnosti še bolj usmerila v ekološko pridelavo hrane. Na Danskem, na primer, naj bi do leta 2006 že polovico vsega mleka pridelali na ekoloških kmetijah. Do leta 2010 pa vseh 100 odstotkov. Kam bomo izvažali svoje živilske izdelke, če ne bodo primerljivi z evropskimi," se sprašuje Anamarija Slabe.

KOMENTARJI

Če želite svoje mnenje o tem članku deliti z drugimi bralci vas vabimo, da svoje mnenje vpišete spodaj. Komentarjev ne cenzuriramo, samo v skrajnih primerih, ko gre za spodbujanje nestrpnosti, navajanje h kriminalnim dejanjem ipd. Za mnenja ne odgovarjamo.

 

 

Ime
Naslov *
Vsebina *

Prosimo seštejte dvanajst in šest * 
Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *