Koliko časa vas lahko naročnik storitve terja za napake iz opravljenega dela

Podjetniki, ki opravljate različne storitve (popravila, servisiranje …), se prav gotovo srečujete z naročniki, ki se vračajo in zahtevajo »reklamacijo« na vašo storitev. Ali lahko naročnik storitve kadarkoli in v neomejenem roku graja vašo storitev in zahteva brezplačno odpravljanje morebitnih napak?  

 

V poslovnih odnosih velja pravilo (izrecno ga uzakonja tudi Obligacijski zakonik), da je naročnik storitve dolžan:

- pregledati izvršeno delo, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in

 

Če naročnik na vašo zahtevo, naj pregleda in prevzame izvršeno delo, brez utemeljenega razloga tega ne stori, se šteje, da je delo prevzeto. Po pregledu in prevzemu opravljenega dela niste več odgovorni za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen če ste zanje vedeli, pa jih naročniku niste pokazal.

 

Povedano drugače: če naročnik vaših storitev ne graja napak izvedenih storitev nemudoma po prevzemu, napake pa so vidne z običajnim pregledom (kot običajen pregled stvari se šteje pregled, ki ga lahko na primer opravi tudi laična stranka - kupec), bo vaš naročnik izgubil pravico do grajanja napak.  

 

Od tega pravila pa odstopata izjemi in sicer:

a)  Če naročnik vaših storitev lahko dokaže, da ste za napako vedeli, lahko tudi pozneje graja napake na izvršenem delu.  

b)  Če gre za tako imenovane skrite napake. O skritih napakah govorimo takrat, ko napake z običajnim pregledom ni bilo mogoče odkriti (na primer, barva na avtomobilu, ki ga je ličar pobarval, je videti povsem solidna, a se pozneje izkaže, da začne pri visokih temperaturah lak pokati …). Pri skriti napaki se začne rok za grajanje po tem, ko je napaka odkrita, vendar najpozneje v enem mesecu po odkritju (subjekitvni rok) in najpozneje v dveh letih potem, ko je posel prevzet (objektivni rok).  

 

Pravni vir: Obligacijski zakonik (UL RS 83/2001)