Končna skrivnost poslovnega uspeha

Kaj je skrivnost poslovnega uspeha? S tem vprašanjem se človeštvo ukvarja od takrat, ko smo izumili številke, razvili trgovino in poljedelstvo - pred kakšnimi 10.000 leti. Zaradi razvoja novih in novih dejavnosti je odgovor na to vprašanje vedno širši, toda v bistvu se v vseh teh tisočletjih ni bistveno spremenil. Posel temelji na tem, da nekaj nabavljaš ceneje in prodajaš dražje, pa najsi dodajaš vrednost kapitalu, delu ali surovinam. Samo poslovanje pa zahteva kombinacijo različnih umskih in telesnih znanj, znanosti in umetnosti. V skladu s tem danes na različnih poslovnih in ekonomskih šolah učijo kombinacijo teh znanj: študenti in slušatelji morajo obvladati finance, marketing, če je treba, še organizacijo proizvodnje in tako naprej. Temu nato dodajo še nekaj iz umetnosti vodenja oziroma managementa, kar je lepa beseda za manipuliranje z ljudmi.

Ves ta proces temelji na podmeni, da se človek na poti k uspehu spopada s problemi, s katerimi se srečuje, in da pač mora vedeti, kako se tem rečem streže. Podjetništvo je razumljeno kot igra, v kateri odgovarjaš na sprotne izzive. V tej igri devet od desetih igralcev izgubi, desetina, ki preživi, pa dobi oznake kot “zmagovalci” in podobno.

Tak pogled niti ni napačen. Uspeh v poslu dejansko zahteva obvladovanje nekaterih znanj, intuicijo in pa seveda vztrajnost. Zahteva pa še več. Zahteva tisto, kar stoji “zadaj” in kar šele omogoča obvladovanje problematike, samozaupanje in vztrajnost.

In kaj bi to lahko bilo? Če je uspeh odvisen od sposobnosti nekoga in moči njegovega samozaupanja, od česa pa sta tedaj odvisna sposobnost in samozaupanje? Avtorja tega prispevka sta prepričana, da je uspeh odvisen od podjetnikovega samorazumevanja in njegove zmožnosti, da doseže osebnostno integracijo (mir s samim seboj, odkritje in rešitev notranjih napetosti itd.)

Kako si tolmačite dogodke?

Začnimo s splošno sprejemljivo resnico glede podjetniškega uspeha. Gre za to, da je uspeh v poslu odvisen od tega, da znamo pravočasno odkrivati priložnosti in težave in na oboje ustrezno reagirati. Če sprejmemo to izhodišče, potem se postavi vprašanje, kakšne lastnosti mora imeti podjetnik, da lahko hitro in ustrezno reagira. Odgovor na to ključno vprašanje ni ta, da potrebujemo informacije in ustrezna znanja, kajti med dogodki in našimi tolmačenji ni nujne povezave. Nikoli namreč ne moremo spoznati dogodkov samih po sebi. Naše razumevanje dogodkov temelji izključno na naši preteklosti, naši odgovori/reakcije pa na našem tolmačenju teh dogodkov.

Če to razumemo, smo doumeli resnične razloge, zakaj podjetniki ne uspejo. Hitro odkrivanje priložnosti in problemov in hitra reakcija nanje nista težavna zaradi same narave problemov in priložnosti, ampak zaradi načina, kako - in vprašanja, ali sploh - podjetniki tolmačijo dogodke. Hindujci pravijo: “Če te ugrizne kača, se zazri vase.”

Ste žrtve samoprevare?

Če zavijate z očmi in odkimavate, potem ko ste prebrali zgornje misli, vam bo to, kar bova zdaj povedala, še bolj tuje. Gre za to, da je človek pametno, a hkrati neumno bitje. Res je, da smo po eni strani razvili neverjetne tehnologije in znanja, ki v glavnem temeljijo na obvladovanju časa, jezika in številk, toda odprite časopis. Ali večina tega, kar preberete, potrjuje našo razumnost? In ne le, da nismo razumni, še huje je, da se tega ne zavedamo.

Podjetniki so še posebej žrtve te samoprevare. Podobno kot vojaki, ki jih marsikdaj v svojem učenju in praksi oponašajo, se podjetniki ne posvečajo svojim notranjim pomanjkljivostim. Da, naše sporočilo je preprosto naslednje: podjetniki propadejo, ker ne razumejo sami sebe, sebe pa ne razumejo, ker jih o tem nihče ne uči, uči jih pa ne, ker so njihovi učitelji nerazumni - in se tega ne zavedajo. Če bi se učitelji zavedali lastne neumnosti, bi namreč doumeli pomen samorazumevanja.

Primera: kako deluje podzavest pri podjetnikih

Vsi vemo, da naj bi novo podjetje ponudilo nekaj, kar trg potrebuje - zato tudi na začetku pripravimo poslovni načrt. Toda poslovni načrti so statični - izhajajo iz nekega določenega trga v določenem trenutku. Trg pa ni nikoli statičen. Če podjetnik zaradi svojega ega vztraja na izhodiščnem poslovnem načrtu ne glede na spremenjene razmere, ga čaka neuspeh. Podjetnik mora biti torej (psihično) prilagodljiv in mora spoštovati tržne razmere.

Drugi primer govori o tem, da v otroštvu pridobimo način reagiranja na različne razmere. Mnogi se ne zavedajo, da te načine potem nosimo skozi vse življenje in nas usodno oblikujejo. Na primer, če je nekdo zrasel v družini, v kateri je bil vedno podrejen svojemu bratu in se je zaradi tega počutil zapostavljenega, je ena od možnih reakcij ta, da želi imeti svoje podjetje in obogateti. Tak človek ne bo znal realistično oceniti razmer na trgu.

Na splošno se veliko podjetnikov zaljubi v svoj izdelek in potem fantazira, kako bodo z njim uspeli. To preprosto ne gre. Ljudje, ki jim psiha tako deluje, ne zmorejo emocionalnega ravnotežja oziroma emocionalne inteligence, ki je nujna.

Več v Podjetniku, junij 2002.