Podjetnik logo
 

Likovna umetnost - užitek in naložba

Avtor: Boštjan Pirc | Objava: 10.05.2002

Cene umetnin rastejo na razvitem svetovnem trgu znatno hitreje kot mnoge druge naložbe. Četudi pri nas za svetom capljamo, so dobre umetnine prav tako vredne nakupa.



Od pradavnine si skuša človek olepšati vsakdanjik. Že v davnih letih boja za preživetje je narisal prve podobe in izdolbel prve kipe. Z delitvijo dela se je likovna umetnost vse bolj razvijala kot odziv talentiranih, k izpovednosti zavezanih posameznikov; umetnikov, ki iščejo občudovalce in kupce svojih del. Likovna govorica je sicer vsesplošna, mednarodna, pa vendar nastajajo dela v določenem času, okolju in ga po svoje odražajo. In če so bila nekdaj namenjena le izbranim, smo danes, tudi s pomočjo številnih novih medijev, vse bolj obdani z njimi. Pa vendarle vemo o njih le malo. Ob pomanjkljivi splošni kulturni izobrazbi je tudi to eden od vzrokov za razmeroma slabo razvit trg umetnin pri nas. Pa vendarle stopamo v Evropo in v svet ...

Vrednost dobrih umetnin nadpovprečno raste

Velikokrat smo prebrali, da je bilo 67 milijonov dolarjev za Van Goghovo Irise rekordni znesek, ki ga je bil kdo pripravljen odriniti na odprti sceni, se pravi na dražbi, za umetniško delo. Tudi redki stari mojstri že dolgo dosegajo izjemne cene, toda novo je, da na mednarodnem trgu hitro in vztrajno rastejo tudi cene umetniških del sodobnikov, tudi takih, ki so bili, še ne dolgo od tega, dosegljivi tudi poznavalcem v Sloveniji.

Nedavno smo si v Moderni galeriji v Ljubljani lahko ogledovali dela znamenitega pop artista Andyja Warhola, avtorja tudi naših turističnih rožic, portretov Marlyn Monroe in še bi lahko naštevali. Ali veste, da so njegovo Veliko cvetje, olje na platnu, lanskega maja prodali na dražbi hiše Christie za trikratno izklicno ceno, kar je okroglih 7,2 milijona dolarjev?

Da je marsikdo že slišal za ameriškega fotografa Mana Raya, avtorja 90 naslovnic v nekdanji znameniti reviji Life, ne dvomimo. Toda ali poznate Thomasa Strutha, novo zvezdo na trgu fotografij? Verjamemo, da ne. Pa vendar presega dosežena cena njegovih del pri Sothebyju v Londonu 70.000 dolarjev. Poznate Luca Fontano, italijanskega avtorja, ki je v sodobno slikarstvo vnesel element reza? Njegova najbolj znana dela so v zadnjem letu že dosegla ceno milijon dolarjev (Christi, New York in Sotheby, London). Zelo “in” je tudi kipar Jeff Koons, ki je za eno od treh skulptur dobro poslikanega Michaela Jacksona, z opico v naročju (v porcelanu), iztržil 6 milijonov dolarjev. Kakšen zelenec več so dali prav tako v New Yorku za gvaš Joana Mirója z naslovom Notturno, ki je bil v lasti Matissa in je s svojo ceno postavil svojevrsten rekord.

Cene umetnin rastejo na razvitem svetovnem trgu znatno hitreje kot mnoge druge naložbe. V letih 1999-2001 so narasle cene sodobnikov za realnih 50 odstotkov, pri instalacijah za 40 odstotkov, pri kipih sodobnih kiparjev je bilo očitno povpraševanja manj, zato je bil porast 20 odstotkov.

Ko je povprečno predrago, odlično pa prepoceni ...

Naš zaprt in preslabo organiziran trg, kjer je povprečno še vedno predrago in odlično prepoceni, nekako caplja za vsemi temi gibanji. Izjema so slovenski impresionisti. Za Jakopiča, Jamo, Groharja in Sternena vedo tudi mnogi novi zbiralci in mnoga boljša dela teh avtorjev so podvojila ceno v zadnjih treh letih, povprečna cena pa se je v zadnjem desetletju vsaj potrojila. Kot so se pri sodobnikih pomembno dvignile cene del izzivalnih in kontradiktornih Irwinov.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *