Podjetnik logo
 

Majda in Janko Razgoršek

Avtor: Vasja Venturini | Objava: 10.07.1994

90 odstotkov proizvodnje podjetja R.T. kupi švedska firma IKEA. Začela sta s 30 metri blaga, iz katerega sta delala kuharske rutice.



"To ni zgodba o uspehu, to je zgodba o trdem delu, času odrekanja in hoje po robu propada," pravi direktor mariborskega podjetja R.T. d.o.o. Janko Razgoršek. Skupaj z ženo Majdo sta lastnika tega podjetja, ki je prvič vzbudilo pozornost pred štirimi leti, ko jim je za, kakor je bilo napisano v priznanju, zanesljivost in kakovost švedska firma IKEA podelila nagrado v višini 100.000 švedskih kron. V tistem času sta v svoji tovarni pod Meljskim hribom za Švede delala predvsem posteljno perilo in namizne garniture. Danes imata ta dva izdelka še vedno v programu, a paleta se je močno razširila, za nameček pa sta odprla še svoj prodajni salon.

Iz obrtne delavnice v podjetje

Podjetje R.T. ni nastalo kar čez noč, ampak se je razvilo iz obrtne delavnice, ki jo je že leta 1981 odprla Majda Razgoršek. O tem pravi: "Začela sva s 30 metri blaga, iz katerega sva delala kuharske rutice. Še danes vidim, kako sva obračala blago in razmišljala, kako bi iz njega dobila kar največ rutic."

Potem sta se lotila izdelave posteljnega in namiznega perila. Kmalu je obrtna delavnica na 15 kvadratnih metrih postala pretesna in dodala sta ji štirikrat večji prostor ter zaposlila pet delavcev, toliko, kot so pač takrat dovoljevali predpisi. Takrat je Janko spoznal, da na dveh stolih ne bo mogel sedeti. V Labodu, kjer je delal kot potnik, je dal odpoved, in ker ni hotel biti v službi pri ženi, je odprl butik v središču Maribora. Ni mu šlo in vrnil se je v obrt. Ves čas je iskal kako večje podjetje, ki bi mu bilo odskočna deska za partnerja v tujini, a ga razen ljubljanskega podjetja Unitex nihče ni jemal resno. No, Unitex pa ga je pripeljal do Ikee in začel se je razvoj podjetja.

Z Ikeo sta Razgorškova pričela sodelovati v drugi polovici 80. let, a kljub temu sta na takratnem jugoslovanskem trgu prodala 90 odstotkov proizvodnje. Posli z Ikeo so iz leta v leto rasli in leta 1990 so znašali že več kot 3 milijone švedskih kron. Vse je kazalo, da jih nič ne more ustaviti pri razcvetu. Iz obrtne delavnice so oktobra 1990 prešli v podjetje in imeli že 35 zaposlenih. Naročila so kar deževala.

Toda konec leta 1990 se je pričelo zapletati. Plačilni promet je bil na ničli, in da bi prišli do gotovine, so iz prostora za družbeno prehrano naredili samopostrežno trgovino. Z Ikeo so se dogovarjali o novih poslih, da bi se izvlekli. Šivati so začeli prevleke za otroške sedežne garniture, ki so ugledale beli dan konec leta 1991. A vmes jih je skoraj dotolkla vojna v Sloveniji in odcepitev, saj so jim kupci po vsej bivši Jugoslaviji še danes dolžni 700 tisoč mark. V tem času je število zaposlenih padlo na 25. Ikea je prišla še z eno idejo: zanje naj bi delali sedežne garniture.

"Povedal sem jim, da za kaj takega nimamo ne denarja, kaj šele znanja. Toda vztrajali so in obljubili strokovno pomoč. Sprejela sva izziv in posodobila ter razširila prostore ter v to vložila dva milijona mark. Garancija za naju je bila tudi pogodba, s katero se je Ikea obvezala, da bo od avgusta 1992 do septembra 1993 od nas kupila za 12 milijonov kron izdelkov, v istem obdobju 1993-1994 za 14 in 1994-1995 za 16 milijonov kron izdelkov. Ikea pa je zahtevala še dopolnilo k pogodbi, da moramo izpolniti tudi naročila, ki bodo v prvem letu višja za pet, v drugem za šest in v tretjem za sedem milijonov kron, oni pa nam zagotovijo strokovno pomoč." Od takrat se je v podjetju R.T. zvrstilo okoli 100 Ikeinih strokovnjakov, ki so med drugim uvedli tudi standarde ISO. Danes je po teh standardih organizirana celotna proizvodnja ter podprta z računalniškim sistemom.

Ko je jeseni 1992 že vse kazalo na izredno uspešno sodelovanje, pa je prišel nov udarec: devalvacija švedske krone za okrog 35 odstotkov. Ker so bile pogodbene cene določene v švedskih kronah, s prodajo Ikei niso zaslužili niti za reprodukcijski material. Takrat sta Majda in Janko Razgoršek že skoraj obupala. Janko je predstavniku Ikee dejal, da naj kar on vodi tovarno, če misli, da je to možno ob takšnih cenah. Mislil je, da mu bo priznal višje cene, saj je bil prepričan, da je njihov "ljubljenček". Toda spoznal je, da je na zahodu posel le posel in z njim so bili prav tako trdi kot s komerkoli drugim. Rekli so mu: "Vrnite posojeni denar, pa lahko tovarno prodate, če nočete več delati!"

Program, ki jim je bliskovito odprl ves svet

"Ni nam preostalo drugega, kot da smo razvili še dodaten program za domači trg in aprila 1993 smo Ikeo obvestili, da ustavljamo vso proizvodnjo, namenjeno njim. Kaže, da jih je to predramilo. Kmalu so se pojavili v naši tovarni ter nam ponudili drugačno obliko sodelovanja in seveda višje cene. Pričeli smo delati sedežne garniture po naročilu. V petih zahodnoevropskih državah lahko kupci v Ikeinih trgovinah naročijo naše izdelke in mi jim jih v nekaj tednih dostavimo na dom. To je tako imenovani program Direct delivery sofa. Kako uspešno smo pričeli delati po tem programu, kažejo številke. Lani smo Ikei prodali za 17,3 milijona kron izdelkov, od tega aprila za 757 tisoč kron, nato pa je šlo strmo navzgor. Maja skoraj za 1,2 milijona, avgusta za 1,5, oktobra se je prodaja razmahnila in smo prodali za 2,8 milijona, decembra in januarja letos pa za 1,9 milijona švedskih kron. Lani je kupcem v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Franciji vozil sedežne garniture vsak dan po en kamion vlačilec. Danes jih tedensko odpelje, pa ne le v te države, od osem do trinajst. Prodajamo namreč že skoraj po vsem svetu - po vsej Evropi, v dobršnem delu Amerike in Kanade, v Avstraliji, Hongkongu in tudi v Singapurju."

R.T. in podoba tjulnja

Tukaj bi lahko rekli, da je zgodbe konec, a še zdaleč ni. Pravzaprav se šele začenja. Razgorškova sta pričela razmišljati o novih programih, ki bi jih njihovih zdaj že 87 delavcev izdelovalo za domači in tuji trg in seveda za Ikeo. Slednja ni nič več edina, na katero so vezani, saj ne želijo doživeti poloma zaradi navezanosti le na enega poslovnega partnerja, pa čeprav ta zdaj odkupi 90 odstotkov njihove proizvodnje. Po svojih načrtih in pod svojo blagovno znamko (R.T. in podoba tjulnja, oboje so zaščitili že pred petimi leti) so pričeli izdelovati otroške fotelje, na las podobne tistim za odrasle, le da so manjši. Naredili so tudi kopico raznih otroških igrač - velikih in mehkih. Da so izdelki kakovostni, kaže tudi to, da jih bo kupovala Ikea, ki praviloma jemlje samo blago, za katerega naredijo načrte oni sami. Ikea pa je podjetju R.T. ponudila tudi višjo obliko sodelovanja, tako imenovani prodajni način "a la carte". Ta ne zahteva le pet do šest različnih tkanin za posamezen izdelek, ampak kar 30. Zato je upravičen optimizem, da se bodo jeseni posli povečali za 10 milijonov kron letno in bo vsak teden iz tovarne odpeljalo do 20 vlačilcev.

Trgovina po najvišjih evropskih standardih

"Ker pa ne nameravava več kreditirati naših trgovskih podjetij, ki nam plačujejo z veliko zamudo, če nam sploh, sva se odločila in v Mariboru odprla svoj prvi prodajni salon. Drugače sva sicer mnenja, da naj se proizvajalec ukvarja s proizvodnjo, trgovec pa s trgovino. Če bomo uspeli s trgovino v Mariboru, bomo pričeli razvijati lastno prodajno mrežo po vsej Sloveniji. Da bova lahko ustregla vsem naročnikom, sva že razpisala novih 20 delovnih mest v proizvodnji, tako da nas bo jeseni v podjetju že več kot 100," pravita Majda in Janko Razgoršek.

KOMENTARJI

Če želite svoje mnenje o tem članku deliti z drugimi bralci vas vabimo, da svoje mnenje vpišete spodaj. Komentarjev ne cenzuriramo, samo v skrajnih primerih, ko gre za spodbujanje nestrpnosti, navajanje h kriminalnim dejanjem ipd. Za mnenja ne odgovarjamo.

 

 

Ime
Naslov *
Vsebina *

Prosimo seštejte enajst in devet * 
Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *