|
Iskalnik:
 |
||
Mala Podjetja v tehnoloških mrežah
INEA
Prvo tehnološko spin-off podjetje pri nas. Dolgoročno sodelovanje z Mitsubishi Electric. INEA je znana kot prvo podjetje, ki se je odcepilo od Inštituta Jožef Štefan. Skupina raziskovalcev, ki je v okviru inštituta razvijala tehnologijo za vodenja internih energetskih sistemov in industrijskih procesov, se je leta 1987 odločila delo nadaljevati v samostojnem podjetju. Gre torej za tipičen primer tako imenovanega spin-offa, ki jih v Sloveniji tako pogrešamo. Podjetje se je po razgibanih letih poslovanja ustalilo kot pomemben razvijalec tehnologije za procesno vodenje in proizvodno informatiko pri nas. Eden od pomembnejših dosežkov je sodelovanje z japonsko multinacionalko Mitsubishi Electric, ki se je začelo s prodajo ekskluzivne prodajne licence za Ineino programsko orodje za povratnozančne regulacije na programabilnih krmilnikih. Posel je prerasel v dolgoročno sodelovanje, v okviru katerega je INEA postala razvojno-inženirski partner temu koncernu na vodročju tehnologije vodenja procesov. V Sloveniji so Ineini kupci velika uspešna podjetja, kot na primer Gorenje, Talum, Sava Tires in Revoz. INEA želi v prihodnjih letih postati eno od 10 najboljših podjetij za informatizacijo in vodenje industrijskih procesov v prostoru srednje Evrope. Zakaj sodelujemo v tehnološki mreži TVP ? INEA s 45 zaposlenimi in milijardo in tristo milijonov tolarjev že postaja srednje veliko podjetje. Kljub temu direktor dr. Zoran Marinšek pravi, da si že ves čas prizadevajo rešiti problem, kako zagotoviti dovolj tehnologije in strokovnjakov oziroma njihovo kritično maso, kot temu sami pravijo. »Dovolj kritične mase lahko zberemo le v zelo ozki tržni niši. Toda Slovenija je za delovanje v taki niši premajhna, na svetovnem trgu pa je INEA neprepoznavna.« To je bil glavni razlog, da se je z dvema oddelkoma Fakultete za elektrotehniko in z delom Instituta Jožef Stefan povezala v tako imenovano tehnološko vertikalo. Na ta način so združili raziskovalne, razvojne in izvedbene potenciale preko 70 inženirjev in raziskovalcev. Ker so bili razvojno še vedno omejeni, se je INEA lani kot nosilno podjetje pridružila tehnološki mreži Tehnologije vodenja procesov. S seboj je »pripeljala« vse omenjen organizacije iz tehnološke vertikale. »Raziskal sem, katera podjetja bi se še lahko vključila v mrežo, poklical sem direktorje in jih prepričal o sodelovanju. Nekatera podjetja so tudi naši tekmeci, a če imaš predstavo o razvoju, moraš sodelovati z njimi,« je prepričan direktor Inee. BIA Separations Malo podjetje dela za farmacevtske velikane pri nas in v Evropi. Štirje patenti v Ameriki. Podjetje BIA Separations je eno zelo redkih in verjetno najbolj znano biotehnološko podjetje pri nas. Leta 1998 ga je ustanovila skupina mladih raziskovalcev ob podpori skladov tveganega kapitala Horizonte. Podjetje razvija nove polimerne materiale za zelo zahtevno čiščenje biofarmacevtskih učinkovin ter opravlja zahtevne razvojne storitve za farmacevtska in biotehnološka podjetja. BIA Separations zaposluje 30 strokovnjakov, med katerimi je pet doktorjev znanosti in pet mladih raziskovalcev. Lani so ustvarili 354 milijonov tolarjev prihodkov, od tega 40 odstotkov z izvozom. Prodajajo skoraj izključno znanje in to tisto najbolj cenjeno. Direktor dr. Aleš Štrancar pravi, da je vizija podjetja postati vodilni proizvajalec kromatografskih nosilcev za čiščenje biofarmacevtskih učinkovin v svetovnem merilu. Podjetje je razvilo novo generacijo kromatografskih nosilcev za čiščenje biofarmacevtskih učinkovin, ki omogoča tudi desetkratno povečanje produktivnosti čiščenja. Je edini ponudnik te tehnologije na svetu. »V zadnjih petih letih so podjetju v Ameriki podelili štiri patente, kar je več, kot je bilo tam v zadnjih petih letih podeljenih patentov vsem slovenskim univerzam in javnim raziskovalnim organizacijam skupaj,« trdi dr. Štrancar. Več patentov je bilo v Ameriki med slovenskimi podjetji podeljenih le Leku (20) in Keku Varicon (5). Biotehnologija je znana kot dejavnost s hitro rastočim trgom in z ogromnim tržnim potencialom za prihodnost. Po drugi strani zahteva izredna vlaganja v znanje in v razvoj. »Razvoj nove tehnologije traja v povprečju seem do deset let, preden jo lahko damo na trg. To obdobje mora podjetje preživeti, kar je za vsako podjetje, še posebej majhno, velik izziv,« opisuje zahteve svoje dejavnosti dr. Štrancar. Toda ravno zaradi velikih stroškov razvoja se tehnološke rešitve, ko enkrat pridejo na trg, uporabljajo razmeroma dolgo in ves ta čas avtorju prinašajo finančne koristi. BIA Separations naj bi prvo povsem novo tehnologijo dala na trg čez dve leti. Trg zanjo je nato praktično zagotovljen za naslednjih petnajst let. Dr. Aleš Štrancar opozarja, da niti visokotehnološke dejavnosti niso več varne pred konkurenco iz držav s poceni delovno silo. Na Daljni vzhod se seli že tudi zahtevnejša proizvodnja, tako da se bo tam stopnja inovativnosti v naslednjih desetih letih močno povečala. »Vse jasneje je, da se je treba povezovati, in to najprej v domačem okolju, da bi bili lahko konkurenčni na tujih trgih. Edina rešitev za naša podjetja je povezovanje in usmerjanje znanja, ne samo tehnološkega, temveč tudi prodajnega, marketinškega in raziskovalnega,« trdi dr. Štrancar. Zakaj sodelujemo v tehnološki mreži? V BII Separations so se odločili za sodelovanje v tehnološki mreži za biotehnologijo in farmacijo. Zakaj? »Od tehnološke mreže si obetam zlasti odprt prenos informacij med gospodarstvom in raziskovalnim področjem ter usmerjanje razvojnih in raziskovalnih dejavnosti, predvsem za potrebe domačega gospodarstva,« pravi dr. Aleš Štrancar. Prve konkretne koristi že imajo; sodelovali so pri razvoju novih tehnologij in metod za Krko in Lek. Dr. Aleš Štrancar je prepričan, da bi s tehnološkimi mrežami lahko vzpodbudili nastajanje novih viskotehnoloških podjetij. Mala podjetja namreč v mreži lažje pridobivajo referenčne projekte, ki so pogoj za njihov naslednji korak – samostojno pot na svetovni trg. MG-Soft Izdelke podjetja z 10 zaposlenimi uporabljajo velika svetovna podjetja, kot so 3M, Walt Disney, Sony, Ericsson ... MG-Soft je med tistimi slovenskimi uspešnimi podjetji, o katerih vemo pri nas malo. Svoje izdelke in storitve ponujajo namreč večinoma na tujih trgih, zlasti v Severni Ameriki, na Japonskem in v državah Evropske unije. Podjetje razvija in izdeluje programe za nadzor računalniških omrežij in telekomunikacij. Večje projekte opravljajo po naročilu za znane kupce, posamezne izdelke pa razvijajo tudi za neznane. Lani so z desetimi zaposlenimi ustvarili 152 milijonov tolarjev prihodkov. Dodana vrednost na zaposlenega je bila 10 milijonov, kar je polovico nad povprečjem primerljivih slovenskih podjetij iz te dejavnosti. »V 14 letih se nam je uspelo uveljaviti med vodilnimi svetovnimi proizvajalci in ponudniki programske opreme za nadzor naprav prek protokola SNMP, programske opreme za nadzor telekomunikacijskih naprav prek protokola SS in programske opreme za upravljanje z informacijami za nadzor naprav v računalniških in telekomunikacijskih omrežjih,« pravi direktor dr. Andrej Duh. Njihove izdelke uporabljajo velika svetovna podjetja, kot so 3M, Walt Disney, Sony, Ericsson in mnoga druga. MG-Soft utira pot novim tehnologijam. Njihovi inženirji že več let sodelujejo v mednarodni organizaciji IETF, ki določa merila za internet in sorodne medije. Zakaj sodelujejo v tehnološki mreži ICT ? Dr. Andrej Duh pravi, da že dalj časa sodelujejo z drugimi slovenskimi podjetji in razvojnimi ustanovami. Dejavni so v središču odličnosti ICT, ki je raziskovalno-razvojno usmerjen v omrežja naslednje generacije. Uspešno sodelujejo tudi s podjetjem Iskratel in Laboratorijem za telekomunikacije fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Na podlagi dobrih izkušenj pri sodelovanju z drugimi organizacijami so se odločili za vstop v tehnološko mrežo informacijsko-komunikacijske tehnologije - ICT. Mrežo vidijo kot kakovostno nadgradnjo sodelovanja. »Od sodelovanja s podjetji in ustanovami znanja v okviru tehnološke mreže ICT pričakujemo razširitev ponudbe izdelkov, lažji prodor na nove trge in usvojitev novih znanj ter tehnologij,« pravi o svojih pričakovanjih direktor MG-Softa. Sloveneta
Povezati mrežo in 50 malih predelovalcev plastike. Svetovalno podjetje Sloveneta se že petnajst let ukvarja s pospeševanjem malega gospodarstva na Krasu in tudi širše ter s čezmejnim sodelovanjem z Italijo. Že dvanajst let s sodelovanju z Občino Sežana razvija in širi podjetniški inkubator v Sežani, ki velja za enega najpomembnejših v Sloveniji, zelo znan pa je tudi izven države. V podjetniškem centru je 30 podjetij, precej pa se jih je po začetni fazi razvoja v inkubatorju v zadnjih letih preselilo v večje lastne prostore. V Sloveneti so v lanskem letu zastavili projekt, s katerim želijo inkubator dvigniti na višjo tehnološko raven. S pomočjo evropskega programa čezmejnega sodelovanja, Ministrstva za gospodarstvo in Občino Sežana so zagotovili sredstva za gradnjo podjetniško inovacijskega centra (PIC) po vzoru podobnih evropskih centrov. Zakaj sodelujemo v tehnološki mreži ? »V okviru naporov za pripravo konkretnih programov, ki bi jih izvajali v PIC, smo v tehnološki mreži Inteligentni polimerni materiali in pripadajoče tehnologije videli enega od zaželenih prvih uporabnikov novega centra. Strinjali smo se s konceptom, da postanemo regionalni zastopnik mreže za zahodno Slovenijo in v PIC postopno organiziramo regionalni center znanja za področje polimerov. Potencialne uporabnike centra znanja vidimo v približno 50 malih predelovalcev plastike, od katerih se nekateri že povezujejo v grozde. Od mreže pričakujemo visok strokovni doprinos k dvigovanju kvalitete proizvodov in procesov,« pravi o razlogih za vključitev v tehnološko mrežo direktor Slovenete Stojan Gorup. |
|
