Male živali so vse večji posel

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 10.05.2005

V tujini veljajo posli, povezani z malimi živalmi, za hitro rastočo dejavnost, ki odpira nove in nove priložnosti. Številke o izdatkih za hišne ljubljenčke so vrtoglave. Slovenski trg sledi evropskim in ameriškim trendom, čeprav težave povzročata neurejena zakonodaja in črni trg.



Če so lastniki še pred nekaj leti svojim psom, mačkam in drugim ljubljencem kupovali zgolj hrano in šampone za pranje, zdaj kupujejo luksuzne pasje ute, dodatke k prehrani in celo drage obleke, ki morajo slediti modnim zapovedim. Samo za primer: ena od prodajnih uspešnic so trenutno očala, ki varujejo pse pred prahom in sončno svetlobo. Podjetje Dog-Goes jih je samo v Nemčiji prodalo šest tisoč. 

Ponudniki izdelkov in storitev tesno sledijo muham lastnikov in odkrivajo vedno nove tržne niše. Prihodki podjetij gredo v nebo. Po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev hrane za male živali FEDIAF naj bi samo njihovih 450 članov letno prodalo za 8,5 milijarde evrov izdelkov. Ta podjetja zaposlujejo 21 tisoč ljudi. V Ameriki je mrzlica še večja. Ameriško Združenje proizvajalcev opreme za male živali navaja, da naj bi tam prodali kar za 30 milijard dolarjev izdelkov letno. Obseg prodaje se vsako leto poveča za pet odstotkov.   

Razkošno vzdrževanje ljubljenčkov v Evropi

O priložnostih, ki jih ponuja trg izdelkov za male živali, zgovorno pričajo podatki o številu malih živali in stroških za vzdrževanje ene živali. V Evropski uniji naj bi imelo vsaj enega hišnega ljubljenčka 55 milijonov gospodinjstev. Med živalmi je največ mačk (47 milijonov), psov (41 milijonov) in ptičev (35 milijonov). Povprečni stroški za vzdrževanje ene živali presegajo vse razumne meje. Neka britanska zavarovalnica je denimo izračunala, da lastnik v življenjski dobi psa zanj v povprečju zapravi 48 tisoč dolarjev. In v medijih so se hitro našle opazke, da stane pes toliko kot Jaguar X ali pa potovanje okoli sveta s prestižno ladjo Queen Elizabeth II. Za vzdrževanje naj bi bile najdražje doge, sledijo jim rotvajlerji. Natančno statistiko vodijo tudi v Italiji. Tam naj bi lastnik za svojo malo žival v povprečju zapravil 3800 evrov na leto. Številka je razumljiva, če vemo, da jih kar 90 odstotkov lastnikov šteje svojo žival za (enakopravnega) družinskega člana. Vsak tretji Italijan pa si svojim psom ali mačko deli tudi posteljo.    

V Sloveniji 15-odstotna rast trga 

V Sloveniji razmeroma dobro sledimo trendom iz Evrope in Amerike. Trg že leta narašča, enako ponudba izdelkov in storitev. »Trg je od leta 1989 do leta 1995 dosegal približno 30-odstotno rast, kar je dejavnost postavljalo pred druge branže. Med leti 1999 in 2003 je rast znašala 20 odstotkov, v zadnjih dveh letih pa jo ocenjujemo na približno 15 odstotkov, kar potrjuje, da smo se že kar v veliki meri približali trgu EU,« pojasnjuje Matjaž Zadravec iz podjetja HP Hobby program. 

Tudi statistični podatki o številu malih živali pri nas so podobni kot v drugih državah. Po nekaterih ocenah naj bi imelo skoraj 40 odstotkov gospodinjstev psa. Le za kak odstotek manj gospodinjstev ima mačko. Približno desetina gospodinjstev ima doma ribice in druge akvarijske živali.   

Matjaž Zadravec
Stabilizacija konkurence 

V Sloveniji imamo dve združenji podjetij, ki izdelujejo ali le prodajajo izdelke za male živali. Proizvajalci, uvozniki in izvozniki hrane za male živali so se leta 2002 povezali v Gospodarsko interesno združenje (www.giz-phmz.si). Čeprav število članov ni veliko, imajo skupaj 70-odstotni tržni delež pri hrani za male živali v Sloveniji. Povezani želijo trdneje zastopati svoje interese v odnosu z vladnimi ustanovami in zakonodajalcem, zagotavljati pogoje za pošteno konkurenco in promovirati lastništvo malih živali. Združenje je nastalo po vzoru na druga nacionalna združenja v Evropi in je 1. maja lani postalo polnopravni član Evropskega združenja proizvajalcev hrane za male živali FEDIAF (www.fediaf.org) s sedežem v Bruslju.  

Poleg tega združenja pa pri Združenju za trgovino pri GZS-ju deluje še Sekcija ZOO trgovin. Ta je bistveno bolj številčna od prej omenjenega združenja, saj so podjetja po pravilu člani gospodarske zbornice. Matjaž Zadravec, ki je tudi predsednik sekcije, ocenjuje, da se je v branži malih živali trg v zadnjih treh letih stabiliziral. »S tem se je stabilizirala tudi konkurenca, oziroma je trg sam izločil slabe dobavitelje, saj brez pravega pristopa, dodelane zgodbe, vizije, tradicije in cilja, ki ne sme biti samo trenutni zaslužek v nekaj konzervah za pse in mačke, ne moreš uspeti.« Je pa res, da se da prav s prodajo hrane največ zaslužiti. Po nekaterih podatkih že 40 odstotkov gospodinjstev hrani svoje hišne ljubljenčke samo s pripravljeno hrano, še 40 odstotkov pa jih to hrano kombinira z ostanki hrane za ljudi.  

Težav ne manjka 

Kljub rastočemu trgu pa se podjetja srečujejo z več žgočimi težavami. Po besedah Zadravca je največja težava mačehovski odnos ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pod katerega dejavnost sodi. Ta se kaže predvsem v neurejeni zakonodaji. Primer je prodaja različnih insekticidnih in preventivnih artiklov za zdravje malih živali, ki so v Avstriji in Italiji v prosti prodaji, pri nas pa je registracija tako zahtevna, da nobeno podjetje ne izpolnjuje pogojev. 

Druga velika težava podjetij je »črni« trg malih živali, ki resnim podjetjem povzroča težave s ceno, še bolj pa s slabo kakovostjo velikokrat kar pretihotapljenih živali. Tako prodane živeli so cenejše, niso pa veterinarsko pregledane in največkrat ne izpolnjujejo minimalnih zdravstvenih standardov. »Takšen nenadzorovan trg meče slabo luč na celotno branžo in naša naloga je, da ga zmanjšujemo,« trdi Matjaž Zadravec.   

Koliko se da zaslužiti? 

Zadravec zagotavlja, da so dobički podetij v dejavnosti bistveno nižji, kot bi lahko ocenili glede na letno rast prodaje. Glavni razlog so visoki stroški. Resna podjetja namreč vlagajo velik del zaslužka v zagotavljanje predpisanih standardov in v ocenjevanje izdelkov, zlasti hrane, zdravil, vitaminskih in mineralnih dodatkov. Hiter razvoj dejavnosti zahteva tudi nenehno izobraževanje vseh zaposlenih in tekoče sledenje svetovnim trendom. 

Poznavalci stroke se vsaj za zdaj ne bojijo množičnega prodora konkurentov iz drugih članic Evropske unije. Kot trdijo, so razmere v dejavnosti v nekaterih velikih članicah še vedno pod našimi, zato bodo podjetja poskušala najprej osvojiti neodkrite velike trge. 

Kje so priložnosti

Med najhitreje rastoče tržne niše sodi urejanje vrtnih ribnikov. Povpraševanje po teh storitvah dosega 50-odstotno letno rast. Zanimivo je, da so imeli podobno rast tudi v najrazvitejših članicah Evropske unije, a se je pred nekaj leti zmanjšala. Samo v Nemčiji naj bi bilo preko 5 milijonov vrtnih ribnikov, letno pa se trg še vedno poveča za 25 odstotkov.

Kje je konkurenca največja

Največja konkurenca je na področju konzervirane in briketizirane hrane za pse in mačke, kjer prevladujeta multinacionalki MasterFoods (z znamkami Whiskas, Pedigree Pal, Kitekat in Chappy) in Nestle (Friskies, Darling). Poleg tujih znamk so na trgu prisotne še trgovske znamke domačih trgovcev. Večina manjših dobaviteljev je zaradi velike konkurence obsojena na prodajo zgolj v svojih lokalnih okoljih.






Matej Hočevar
Hoteli za bolj in manj razvajene  

Kljub razcvetu ponudbe artiklov in storitev za male živali povpraševanje po namestitvah v klasičnih hotelih za hišne ljubljence stagnira. 

Na spletnih straneh in v iskanih oglasih je moč zaslediti, da imamo v Sloveniji trenutno osem pasjih hotelov, od katerih dva sprejemata tudi druge hišne ljubljence. Razpršeni so po vsej državi, najzanimivejše pa je, da sta v okolici Ljubljane le dva. Cene namestitve psov, kamor je vključena hrana, sprehodi in oskrba, se gibljejo med 1500 in 3000 tolarji na dan. Cene za druge male živali, kot so mačke, hrčki in ptice, je od 100 do 2000 tolarjev na dan.  

Povpraševanje je sezonsko 

Zdi se, da tovrstno hotelirstvo ni pretirano donosno, saj večina lastnikov penzionsko ponudbo dopolnjuje s šolanjem in rejo rodovniških psov, nekateri pa so hotelom priključili tudi pasja zavetišča.  

Povprečen slovenski pasji hotel lahko sprejme okoli dvajset gostov, in glede na njihovo število lahko ocenimo, da se zelo malo ljudi odloča za tovrstno varstvo. Poznavalci pravijo, da so se zaradi premajhnega povpraševanja v zadnjih treh letih zaprli kar trije hoteli.  

Druga težava, s katero se srečujejo hotelirji, je, da je njihova dejavnost izrazito sezonska. Matej Hočevar, lastnik hotela Goldy iz okolice Ljubljane, pravi, da so vrhunci sezone med prvomajskimi prazniki, zimskimi in predvsem poletnimi počitnicami. »Konec julija in v začetku avgusta smo popolnoma zasedeni in marsikaterega gosta moramo zavrniti. Stalne stranke že vejo, da je treba prostor rezervirati.«  

Goldy, hotel za pse, mačke in druge male živali, deluje že od leta 1993. Sredi marca je bilo v njem le pet večjih gostov, sprejmejo pa lahko štirinajst psov in devet mačk; zajcev, hrčkov, rib in drugih malih živali, ki imajo posebno sobo, pa tokrat ni bilo. »Povpraševanje se je letno povečevala za dvajset odstotkov. Pred petimi leti pa se je ustavilo,« razlaga Matej Hočevar, ki pravi, da ne razmišlja o širitvi hotela.  

Standardi za hotele 

Posebnega predpisa, ki bi določal standarde za hotele, pri nas ni, imetnik mora izpolnjevati le splošne standarde v skladu z zakonom o veterinarstvu in zakonom o zaščiti živali. Za nadzor nad pasjimi hoteli je pristojna Veterinarska uprava Republike Slovenije, ki opravlja rutinski nadzor in nadzor pri prijavah zaradi domnevnih kršitev predpisov, pristojna pa je tudi za registriranje hotelov za živali. 

Matej Hočevar pravi, da morajo biti gostje nastanjeni v čistem in udobnem prostoru, ki je hladnem obdobju ogrevan. Boksi za pse in mačke morajo biti dovolj veliki, potreben je tudi prostor za sprehajanje. Ko se odločite, da boste imeli hotel za pse, morate misliti tudi na hrup in sosede. Priporočljivo je, da je lokacija zunaj ali na obrobju urbanih naselij ali pa da imate za pasji lajež tolerantne sosede. 

Hotela za male živali ne more imeti kdorkoli. »Živali moraš imeti rad, drugače ne gre. Vedeti morate, kako se obnašajo, ali potrebujejo posebno skrb in nego ali uporabljajo dodatke k hrani in podobno,« poudari Matej Hočevar. Prav tako se morate zavedati, da bivanje v hotelu za živali ni dopust, saj se nerade ločijo od lastnika. »Prvič je vedno najtežje, potem pa se navadijo in me tudi že poznajo. Da bi bil stres čim manjši, lastnike opomnim, naj s seboj prinesejo odejo, ki je je žival navajena, ali njihovo najljubšo igračo. In še nekaj! Ker je največ dela v času, ko se odločamo za dopust, morate biti pripravljeni, da boste takrat ostali doma in skrbeli z varovance.«  

Čeprav naši pasji hoteli izpolnjujejo standarde, ki jih je predpisala Veterinarska uprava, ljudje svoje pse in mačke še vedno raje zaupajo v varstvo znancem in sorodnikom. Nekateri lastniki pravijo, da ni problem cena niti kakovost oskrbe, temveč to, da so njihove živali, predvsem psi, navajeni večjega udobja.  

Katja Škoflek
Stanovanje kot hotel 

Tako razmišlja tudi Kaja Škoflek, ljubljanska študentka in lastnica podjetja K2A, ki je odkrila, da ljudje iščejo tudi bolj luksuzne oblike namestitve in varstva. Njen hotel je zaenkrat še »virtualen«, tako ga namreč oglašuje, saj ne gre za klasičen hotel in namestitev v boksih, ampak za namestitev v stanovanju. »Tudi sama imam psa, ki je navajen stanovanja in ležanja na kavču, zato ga ne bi mogla oddati v klasičen hotel, kjer bi bil zaprt. Ker je takšnih veliko, sem jim prilagodila svojo ponudbo in storitve.«  

Gostom, sprejme le enega ali dva, ponudi vse, kar ponuja svojemu psu - največje razvajanje in nego. Ker se Kaja z varovanci intenzivno ukvarja in da imajo vse udobje, ki so ga navajeni doma, so tudi cene njenih storitev višje. Poleg tega ponuja izobraževanje in dopoldansko varstvo, za katerega se odločajo predvsem lastniki mladičev in vsi tisti, ki so za uro varstva pripravljeni odšteti tisočaka. »Prepričana sem, da je dovolj ljudi, ki želijo, da bi imel njihov pes luksuzno oskrbo,« pravi bodoča ekonomistka, ki resno razmišlja, da bo končanem študiju odprla prvi slovenski nadstandardni pasji hotel.  



Matjaž Zadravec
Največje podjetje v regiji 

V Sloveniji je največje podjetje za oskrbo malih živali poslovni sistem HP Hobby program iz Hoč, pod katerega sodi tudi podjetje Tukano. Ima 75 zaposlenih in dobrih 10 milijonov evrov letnega prometa. V zadnjih letih je postal tudi največji v tej dejavnosti na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.  

Matjaž Zadravec trdi, da imajo v veleprodaji izdelkov za male živali na slovenskem trgu 20-odstotni tržni delež. V maloprodaji pa so s preoblikovanjem klasičnega načina poslovanja v franšizni način povečali tržni delež s 45 odstotkov na 55 odstotkov.  

»Naše podjetje je po nevtralnih ocenah s približno 8 tisoč izdelki za male živali eno redkih v širši regiji s celotno ponudbo in lastnimi blagovnimi znamkami. Svoje znamke smo registrirali v vsej Evropski uniji in so že prisotne v domačih in tudi tujih trgovskih podjetjih,« trdi Matjaž Zadravec.  

Kakšen je ključ za uspeh v tej dejavnosti? Po mnenju Zadravca sta to 30-letna tradicija in izobraževanje kupcev in prodajalcev. Namestov v klasično oglaševanje pa so denar raje vlagali v podpiranje društev ljubiteljev malih živali in azilov za male živali.



Preberite si ae:

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *