Minister na preizkusu

Gospod minister, po izobrazbi ste doktor sociologije in na Fakulteti za družbene vede predavate prostorsko sociologijo. Kako ste prišli do ministrstva za informacijsko družbo in kako se znajdete v tej ustanovi glede na to, da informacijska tehnologija ni vaša ozka usmeritev? 

Povezava med tem, kar imenujemo informacijska družba in prostorska sociologija, je večja, kot se zdi na prvi pogled. V prostorski sociologiji smo že v 80. letih govorili o informacijski družbi, predvsem pa o tem, kakšen vpliv imajo nove informacijske tehnologije na spremembo razmerij v prostoru. Ključen pojem, prek katerega sem prišel do novih pojmovanj, je pojem dostopnosti. Če govorimo o dobrinah, je ključna razlika, ali živite v Murski Soboti ali v Ljubljani. Če pa gre za virtualni prostor, se vse to spremeni.   

Pa vendar je področje informacijskih tehnologij zelo specifično. Ves čas se širi in razvija, treba je slediti. Kako in kdaj se vi izobražujete?

Izobražujem se skozi življenje in probleme, ki jih moram reševati. Tako zdaj vem o tehnoloških vidikih telekomunikacij bistveno več, kakor sem kadarkoli želel vedeti.   

Kakšen je vaš običajen delovni dan? 

Med osmo in 8.30 prihod na ministrstvo, potem smo tu, kolikor zahteva delo, navadno do poznega popoldneva ali do večera. Zvečer ponavadi kaj preberem, uredim elektronsko pošto, med letom, ko imam predavanja, se je treba pripraviti na predavanja, vikende pa uporabljam za študijske namene.  

Ko ste že omenili elektronsko pošto, imate kakšne težave z zasipavanjem z nezaželeno pošto ali spamom?

Zanimivo je, da jih doma nimam, doma imam zelo malo spama, medtem ko je to v javni upravi kar žgoč problem. V službi ga dobim precej več kot doma. Morali se bomo reorganizirati, da bi ga preprečili. Ni mi žal denarja za protivirusno zaščito in požarni zid doma, saj se mi zdita absolutno nujna oprema za vse, ki imajo kabelski dostop ali dostop ADSL.  

Kako pa na fakulteti? Verjetno elektronsko pošto redno berete tudi tam? Vzdržujete stike s študenti tudi na ta način?

Težko si predstavljam delo v teh razmerah brez možnosti elektronskega komuniciranja s fakulteto in s študenti. Tudi portali na fakultetah se izboljšujejo, in če pripravljam pisno oceno v soboto ob 11. ponoči, se ocene takoj objavljene v spletnem referatu, kar študentom bistveno olajša delo. Ni jim treba telefonirati in čakati, kdaj bo profesor objavil rezultate. To je prinesel projekt e-študent.  

 

Koliko časa že uporabljate e-pošto?

Na FDV-ju smo bili precej napredni. Mislim, da smo jo začeli uporabljati kmalu, ko se je začela širiti.  

Petnajst let?

Tako nekako. Sam pa sem imel dostop do interneta od približno 1993.  

Pogledal sem si nekaj magnetogramov na strani MID-a, ki so izhodišče za komunikacijo v živo prek interneta (chat). Kako to, da ste se odločili za tako obliko komunikacije z državljani?

Internetni klepet je lahko zelo pomembna oblika komuniciranja ministrstva z javnostjo. Ponavadi je to obveščena javnost, ki vpliva na javno mnenje. Gre za neko vrsto povratne informacije, saj je izrečenih kar nekaj takih besed, ki ti jih lahko zabrusi le anonimnež. Sodelujoči nastopajo bolj svobodno in to tudi tebi omogoča, da nastopiš bolj svobodno in odkrito. Napišeš tisto, česar javno morda ne bi trdil.  Žal mi je, da ga kolegi ministri te vrste komunikacije ne uporabljajo. 

Če bi vam poslal elektronsko pošto, ali bi lahko pričakoval odgovor? 

Da. Pošto dobivam jaz osebno ali pa pride na naslov ministrstva. Tisto, kar je namenjeno meni, odgovorim sam ali pa posredujem tistemu, ki ima informacije in lahko odgovori, če pa ni takšnega, odgovorim sam.  

Na družabnih dogodkih vas skoraj ni zaslediti. Ste se sami odločili, da se jih ne boste udeleževali?

Grem na tiste družabne prireditve, za katere se mi zdi, da se kot minister moram tam pojaviti. Za druge pa velja, da se jim poskušam izogniti, za kar je več razlogov. Nisem ravno človek, ki bi užival, če bi se pojavljal v družabnih kronikah. Če se veliko ljudi ukvarja s tem, kako priti v časopis in kako biti objavljen v družabni kroniki, recimo enega od osrednjih nedeljskih časopisov, potem je moje vprašanje, kako ne priti tja, kako biti »neobjavljen«.  

Kako ocenjujete projekt »Elektronsko poslovanje slovenskega gospodarstva« oz. e-SLOG, ki ga izvajata GZS in skupina podjetij?

Uspeh projekta e-SLOG se nam zdi zelo pomemben. To je zame ena ključnih zadev, ki omogoča prehod s papirnatega na elektronsko poslovanje med podjetji in znotraj podjetij, ne pa samo, kakor je bilo doslej, med podjetji in bančnimi ustanovami, kjer imajo račune.  

Za e-SLOG velja to, kar velja tudi za javno upravo, da prehod na e-poslovanje pomeni tudi prestrukturiranje notranjih poslovnih procesov, pri čemer so poleg odprte programske opreme pomembni rešitev XML ter dovolj dobri in močni varnostni standardi. Te je mogoče zagotoviti z javnimi in zasebnimi ključi, zato bi bilo to treba upoštevati, ko se gradijo taki sistemi. Za nas je e-SLOG sprejemljiv, dokler je odprt, grajen na XML-ju. V trenutku, ko postane zaprt, komercialen namenski program, nas ni več zraven. Takšene so tudi smernice Evropske unije.  

Ali se obeta kašen projekt za spodbujanje e-poslovanja malih in srednje velikih podjetjih?

Poleg razpisov, ki so aplikativni, sodelujemo horizontalno predvsem z Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za delo in družino. Začeli bomo izvajati razmeroma velik projekt, ki ga financira Phare. Gre za digitalno opismenjevanje brezposelnih. S tem bi povečali njihove možnosti za zaposlitev. Sodelujemo pri projektu razvoja poslovnih con, pri ERDF-u. V letih 2004-2006 bomo sodelovali predvsem s projekti širokopasovnih povezav, telekomunikacijske infrastrukturne in programske opremljenosti teh con. Klasična politika poslovnih con je prostor, cesta, kanalizacija, odvod vode, elektrika. Temu smo zdaj dodali celostno storitev informacijske infrastrukture in programske opreme, se pravi širokopasovne povezave. Podjetniki, ki bodo uporabljali te poslovne cone, bodo od tega prav gotovo imeli kar precejšnjo korist.  

Z gospodarstvom sodelujemo tudi pri projektu VEM (vse na enem mestu – One stop shop), s katerim naj bi zagotovili podjetnikom,  da vse administrativne zadeve z državo uredijo z enega mesta. Računamo, da bomo proti koncu leta projekt že končali. To so projekti, ki koristijo podjetnikom. Potem je tu projekt e-kor, pri katerem sodelujemo Z Zavodom za statistiko. Gre za postavitev standardov za elektronsko poročanje podjetij državnim organom. Podjetja morajo ogromno poročati statistiki, AJPES-u ... Skupaj z MID-om, Statističnim uradom, Dursom, Zavodom za zdravstveno zavarovanje, CVI in nizozemskim konzorcijem bomo naredili enoletni pilotski projekt, ki ga bo tako ali drugače treba vključiti v slovenski sistem. Na vseh treh ravneh skušamo zmanjšati breme za podjetnike.  

Kako  je z davčno upravo? Kdaj bomo lahko državljani oddali dohodnino v elektronski obliki?

Po nekajletnih zapletih se stvari vendarle obračajo na boljše. Prvi elektronski programi za DDV naj bi začeli delovati že letos jeseni, naslednje leto pa bomo lahko oddali napoved dohodnine po elektronski poti.