Mlade je treba naučiti, da začnejo razmišljati podjetno

Blaž Zupan: »Pri vseh vrstah programov spodbujanja podjetništva je najprej treba razumeti razliko med podjetnostjo in podjetništvom. Podjetnost je lastnost, kompetenca, način razmišljanja in delovanja. Podjetništvo pa je karierna odločitev.«

Razvojne strategije, ki vključujejo tudi razvoj podjetniškega izobraževanja, je do leta 2011 sprejelo devet evropskih držav, tudi Slovenija. Strategije so večinoma posledica priporočila o razvoju ključnih kompetenc, ki jih je že leta 2006 podal Evropski parlament. Dve tretjini evropskih držav je v tem času že resneje spoznalo pomen spodbujanja podjetnosti že v osnovnošolskem izobraževalnem procesu, pri tem pa prevladuje način podjetniške vsebine kot del vseh predmetov in niso posebej spodbujane v enotnem predmetu. Najpogosteje so del družboslovnih predmetov, kot so geografija in zgodovina.

Bistveno več pozornosti podjetnosti in podjetništvu posvečajo države na srednješolski ravni, ponekod je to obvezen predmet. V usposabljanje sodobnega načina izobraževanja primernega kadra, učiteljev in profesorjev, je načrtno investirala že vrsta evropskih držav. V teh usposabljanjih se spodbujajo netradicionalni pedagoški pristopi. V ZDA so v spodbujanju podjetnosti v izobraževalnih inštitucijah bistveno pred Evropsko unijo. To je kratek pregled predmeta naše teme - uvajanje predmeta podjetništvo v slovenski izobraževalni sistem.

Podjetništvo ni ustanavljanje podjetij

»Pri vseh vrstah programov spodbujanja podjetništva je najprej treba razumeti razliko med podjetnostjo in podjetništvom. Podjetnost je univerzalna veščina, ki jo potrebujemo v vsakem poklicu, je lastnost, kompetenca, način razmišljanja in delovanja. Podjetništvo pa je karierna odločitev, je nenazadnje način, kako človek ustvari lastno zaposlitev. Podjetniško izobraževanje bi moralo biti v začetni fazi spodbujanje podjetnosti kot splošno uporabne kompetence, šele v poznejši fazi pa tudi spodbujanje podjetništva kot karierne poti,« razlaga mag. Blaž Zupan iz katedre za podjetništvo na ljubljanski ekonomski fakulteti.

V isti sapi poudari, da v naših izobraževalnih ustanovah, kjer poučujejo podjetništvo, le-to večinoma prikazujejo zgolj v smislu karierne odločitve, v smislu ustanavljanja in vodenja podjetja. »Vsa tovrstna znanost naj bi temeljila na poslovnem načrtu in ustanavljanju podjetja. Že leta 2006 smo na fakulteti ugotovili, da tako poučevanje ne daje dobrih rezultatov. Še več, z raziskavo smo ugotovili, da je imel študent na koncu študija manj veselja do podjetništva kot na začetku. Torej naj bi dotedanja vsebina tega izobraževanja delala več škode kot koristi. Mladi ne potrebujejo najprej tehničnih znanj ustanavljanja podjetja. Najprej jih je treba pripraviti, da razmišljajo podjetno, na to, kako bodo na podlagi svojega znanja znali proaktivno reševati probleme. Podjetništvo je v temelju reševanje problemov. Ti si žejen, jaz ti (pro)dam vodo, ti daš meni denar. Oba sva zadovoljna, problem rešen.«

Oblikovalec rešitev problema

»Dosedanji izobraževalni sistem, tako rekoč v osnovi še enak kot iz 'časov Marije Terezije', na vseh ravneh praviloma poučuje po zastarelih metodah uravnilovke in učenja iz knjige na pamet, načina, ki ne dopušča kreativnosti. V osnovi se človek uči s posnemanjem in preiskušanjem oziroma učenjem na napakah. Šolski sistem tega ne dopušča; velja metodologija, da učitelj pove, kako kaj narediti. Učiti se iz knjige ni naraven način učenja. Podjetnosti se težko naučiš iz knjige oziroma tako, da ti drugi povedo, kaj je to,« še razlaga Zupan.