Mož, ki si podreja svetovni splet

Masayoshi Son: »Skrivnost uspeha je, da prepoznaš svoje slabosti in do skrajnosti izkoristiš svoje danosti in prednosti.« (Foto: SoftBank)

Korporacijo SoftBank, ki jo je kot majhno podjetje za prodajo računalniških programov ustanovil leta 1981 pri svojih 24 letih, je Masayoshi Son postavil s svojim prvim »študentskim« zaslužkom. Ko je v svoji skromni pisarni, kjer sta bili le dve gajbici za jabolka (prazni!) nagovoril svoja prva zaposlena, ki ju je najel le za polovični delovni čas, je stopil na eno od gajbic in zaneseno dejal: »Jaz sem predsednik te družbe. V petih letih bomo imeli 55 milijonov evrov prometa, z računalniško opremo in programi bomo oskrbovali tisoč trgovcev in bomo številka ena v distribuciji računalniške programske opreme.« Možakarja, je kasneje z nasmeškom pravil Masayoshi, sta onemela odprtih ust, in si gotovo mislila: tale je gotovo nor. Sumnjičavo sta se ozrla po skromni sobi - in nemudoma dala odpoved.

Strasten nakupovalec

Dobro leto pozneje je SoftBank s programsko opremo in računalniško literaturo oskrboval 200 trgovcev, desetletje zatem 15.000, podjetje je imelo 570 zaposlenih in okoli 260 milijonov evrov prometa. Slabih 20 let pozneje je drzni korejski Japonec premogel že za okoli 55 milijard evrov premoženja ter okoli 600 raznovrstnih podjetij po vsem svetu. Nakupoval in prevzemal jih je kot nekdo kupuje gajbice sadja. Vsak mesec je kupil nekaj tehnoloških zagonskih podjetij, med njimi tudi poznejše svetovne prvake Geocities, E*Trade, Yahoo, kitajski trgovski portal Alibaba in druge. Služil je milijarde, milijarde je tudi vlagal v nakup novih podjetij. Za dobro milijardo in pol evrov je, denimo, kupil ameriškega založniškega velikana med računalniškimi revijami Ziff-Davis. Na ta način si je preko njegovih tiskanih in spletnih revij ter TV-oddaj okrepil vpliv na priljubljenost računalniških programov, ki jih je prodajal, ter si tako širil trge zunaj Japonske.

Kupil je tudi Nippon Credit bank in še dve propadajoči banki, ki naj bi mu služile kot hranilnik za njegove nadaljnje finančne podvige. Nekoč zaničevani Korejec, ki na začetku svoje poslovne kariere pri bankah zaradi svojega porekla ni mogel dobiti posojila, je postal lastnik priznanih japonskih denarnih ustanov, ki so zaslovele s financiranjem okrevanja zlomljene države po drugi svetovni vojni.

Svojeglavec

Poznan je postal kot agresiven podjetnik mednarodnih apetitov, ki ne posluša poslovnih in gospodarskih analiz, ampak dela izključno po svoji glavi. Tudi še potem, ko so gospodarski analitiki že napovedovali slabe čase za tehnološki sektor in so se bolj previdni že začeli umikati oziroma preusmerjati na druga področja. Še naprej je strastno vlagal v nova in nova podjetja ter se v zgodovino najpremožnejših Zemljanov zapisal po tem, da je ob velikem zlomu tehnoloških podjetij na prelomu tisočletja izgubil rekordno premoženje, kot še nihče iz sveta uspešnih in bogatih doslej. Kar 98 odstotkov ali dobrih 51 milijard njegovih evrov je izpuhtelo v globinah svetovne finančne krize. Padajoče Masayoshijevo bogastvo je na začetku novega tisočletja obstalo pri milijardi evrov.