Na stres odgovorite (tudi) z dopustom

Avtor: Manca Kraševec | Objava: 09.07.2011

Končno so tu meseci, ko si največ podjetnikov privošči oddih, na katerem se poskušajo sprostiti in si odpočiti, nevtralizirati učinke stresa na delovnem mestu ter si nabrati svežih moči za nove izzive.


Niko Mejaš: »Dopust skrbno načrtujte, kajti nemalokrat se zgodi, da delamo kompromise ravno na račun zabave, ker delo postavljamo na prvo mesto in ker je v današnji družbi pogosto sploh najvišja vrednota.«

Stresu težko ubežimo, lahko pa poskrbimo, da čim manj moteče vpliva na naše življenje. O napetosti in pritiskih na delovnem mestu, pa tudi o regeneraciji, ki je oziroma bi morala biti sestavina vsakdanjega življenja, smo se pogovarjali s psihologom in direktorjem podjetja O. K. Consulting, Nikom Mejašem.
 
Kako lahko opredelimo stres?
Definicije stresa so do neke mere individualne in z gotovostjo lahko trdim, da je to pravzaprav nov termin – generacije pred nami se s tem niso ukvarjale. Mogoče model stresa v resnici sploh ne obstaja, ampak z našo ujetostjo v čas, nezmožnost izbire, kronično pomanjkanje časa, sami naredimo pogoje zanj in so to razlogi, da težje funkcioniramo. Včasih je bil nekdo morda zaskrbljen, utrujen, v notranji stiski ali v procesu odločanja, danes pa smo v stresu, ker je tako modno. Če bi stres želeli opisati v jeziku fizike, pa bi ga opredelili kot pritisk. Tako ga tudi doživljamo na kinestetičnem nivoju: gre za situacije, ko smo pod pritiskom.
 
Kakšne vrste stresa poznamo?
V funkcionalnem smislu stres delimo na eustres, ki je pozitiven, in distres, ki je negativen. Kadar imamo pred sabo situacijo, ki jo zmoremo razrešiti ugodno, ta rešitev pa vodi v zadovoljstvo, je to eustres. Njegova posledica je, da smo po tistem, ko smo za iskanje neke rešitve porabili določeno količino energije, utrujeni, energetsko izčrpani, hkrati pa tudi zadovoljni.
 
Na drugi strani pa je distres, ki se pojavi, kadar s sistemom vrednot, načinom doživljanja in s svojimi miselnimi vzorci ne pridemo do rešitve. Takrat smo porabili energijo, učinka pa nismo dosegli in to je situacija, ki vodi v nezadovoljstvo. Distres najbolj deluje takrat, ko načne našo samopodobo. Takrat začnemo dvomiti o lastnih sposobnostih in doživljamo neuspeh, nemoč ter brezizhodnost konkretne situacije.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"