Na stres odgovorite (tudi) z dopustom

Stresu težko ubežimo, lahko pa poskrbimo, da čim manj moteče vpliva na naše življenje. O napetosti in pritiskih na delovnem mestu, pa tudi o regeneraciji, ki je oziroma bi morala biti sestavina vsakdanjega življenja, smo se pogovarjali s psihologom in direktorjem podjetja O. K. Consulting, Nikom Mejašem.

 

Definicije stresa so do neke mere individualne in z gotovostjo lahko trdim, da je to pravzaprav nov termin – generacije pred nami se s tem niso ukvarjale. Mogoče model stresa v resnici sploh ne obstaja, ampak z našo ujetostjo v čas, nezmožnost izbire, kronično pomanjkanje časa, sami naredimo pogoje zanj in so to razlogi, da težje funkcioniramo. Včasih je bil nekdo morda zaskrbljen, utrujen, v notranji stiski ali v procesu odločanja, danes pa smo v stresu, ker je tako modno. Če bi stres želeli opisati v jeziku fizike, pa bi ga opredelili kot pritisk. Tako ga tudi doživljamo na kinestetičnem nivoju: gre za situacije, ko smo pod pritiskom.

 

V funkcionalnem smislu stres delimo na eustres, ki je pozitiven, in distres, ki je negativen. Kadar imamo pred sabo situacijo, ki jo zmoremo razrešiti ugodno, ta rešitev pa vodi v zadovoljstvo, je to eustres. Njegova posledica je, da smo po tistem, ko smo za iskanje neke rešitve porabili določeno količino energije, utrujeni, energetsko izčrpani, hkrati pa tudi zadovoljni.

 

Na drugi strani pa je distres, ki se pojavi, kadar s sistemom vrednot, načinom doživljanja in s svojimi miselnimi vzorci ne pridemo do rešitve. Takrat smo porabili energijo, učinka pa nismo dosegli in to je situacija, ki vodi v nezadovoljstvo. Distres najbolj deluje takrat, ko načne našo samopodobo. Takrat začnemo dvomiti o lastnih sposobnostih in doživljamo neuspeh, nemoč ter brezizhodnost konkretne situacije.