Najeti bančno posojilo

Skoraj vsak podjetnik je pri svojem poslovanju včasih postavljen pred odločitev, ali naj najame posojilo pri poslovni banki. Najpogosteje je posojilo namenjeno premoščanju trenutnih likvidnostnih problemov v poslovanju ali izvedbi načrtovane naložbe v razširitev oziroma izpopolnitev poslovanja.

Najprej pogovor

Prav je, da se podjetnik ali vodstvo malega podjetja odločita za najem posojila šele po informativnem razgovoru z banko. Tako bosta dobila informacije, ki ju zanimajo. Najpogosteje gre za:
- višino realne obrestne mere,
- zavarovanje realne vrednosti posojila z revalorizacijo ali z valutno klavzulo (R ali D),
- višino provizije banke pri odobritvi posojila, ročnost najema in načini odplačila posojila,
- načini zavarovanja posojila,
- dokumentacijo, ki jo je treba predložiti banki.

Koristno je, če podjetnik ali vodstvo malega podjetja na informativnem razgovoru v banki zahtevata tudi pisni izračun stroškov provizije in približnega celotnega zneska obresti pri določenem znesku posojila določene ročnosti, bodisi v obliki amortizacijskega oziroma anuitetnega načrta, lahko pa tudi v kakšni drugi obliki. Ob tem je treba opozoriti na dejstvo, da bo ob predpostavki revalorizacije posojila za osnovo izračuna revalorizacijskih obresti najpogosteje vzeta stopnja rasti drobnoprodajnih cen iz prejšnjega meseca (R). To pomeni, da bo banka v primeru revalorizacije posojila lahko izdelala izračun stroškov revalorizacijskih obresti le na podlagi podatka o rasti drobnoprodajnih cen v prejšnjem mesecu. Pri spremembi prej omenjenega velikega R v naslednjem mesecu ta izračun ne velja več.

V primeru valutne klavzule tega problema ni, razen če banka na podlagi določil posojilne pogodbe ne spremeni stopnje realne obrestne mere. Spremenljivost realne obrestne mere pri revalorizaciji posojila je lahko določena tudi v posojilni pogodbi posojila, katerega realno vrednost banka ohranja z revalorizacijo.

Podjetnik ali vodstvo malega podjetja naj tako poskušata na informativnem razgovoru v banki dobiti čim več informacij o postopku najema posojila, ceni najema posojila itd. Sprejem poslovne odločitve bo tako lažji in strokovno bolj utemeljen, saj so končno skupni stroški najema posojila odločilni dejavnik pri sprejemanju poslovne odločitve o najemu posojila.

Po odločitvi o najemu posojila podjetnik ali vodstvo malega podjetja glede na potrebe definirata obseg in vrsto bančnega posojila. Bolj izkušeni podjetniki se odločajo o obsegu in vrsti posojila glede na podatke iz vsakokratnega načrtovanega denarnega toka oziroma načrtovanega obsega razpoložljivega denarja - neto prilivov denarnega toka. Ta v splošnem sestoji iz nerazporejenega dobička in obračunane, vendar neporabljene amortizacije. Načrtovani obseg neto prilivov denarnega toka podjetnika ali malega podjetja je lahko približni kazalec posojilne sposobnosti z vidika likvidnosti v obdobju odplačila posojila. Seveda je veliko lažje načrtovati najem, porabo in odplačilo (saldacijo) kratkoročnega kot pa dolgoročnega posojila. To vedo tudi banke in večina med njimi bo od podjetnika ali vodstva malega podjetja v okviru potrebne dokumentacije želela imeti tudi načrt gibanja finančnih oziroma v ožjem smislu denarnih tokov za določeno obdobje v prihodnosti. Za najem dolgoročnega posojila pa bo banka najpogosteje zahtevala tudi strokovno pripravljen poslovni načrt ali naložbeni program, katerega sestavni del je tudi prej navedeni načrt.

Postopek

Prvi korak pri najemanju posojil je vloga, v kateri podjetnik ali vodstvo malega podjetja opredelita višino posojila, ročnost (kratkoročno ali dolgoročno posojilo - kratkoročno do enega leta, dolgoročno nad enim letom), način odplačila in namen porabe posojila. Pri najemu bančnega posojila za podjetnika ali malo podjetje banke najpogosteje (predvsem pri prvi odobritvi posojila) terjajo naslednjo dokumentacijo:
- obrtno dovoljenje (za obrtnika), odločbo o samostojnem podjetniku posamezniku (za s.p.), registrski vložek gospodarske družbe,
- izpisek Zavoda RS za statistiko o matični številki, šifri dejavnosti itd.,
- karton deponiranih podpisov pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje (samo za tiste, ki jim plačilni promet opravlja Agencija) in številko žiro računa obrtnika ali podjetnika,
- napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti obrtnika, letno poročilo s.p., zaključni račun gospodarske družbe (izkaz uspeha, bilanca stanja, priloge),
- obrazci BON Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (številko obrazcev določi banka) - velja samo za tiste, ki jim plačilni promet opravlja Agencija,
- potrdilo druge banke o prometu na žiro računu; v tem primeru potencialni posojilojemalec pri svoji banki naroči, da mu izdelajo potrdilo o prometu na njegovem žiro računu, in ga predloži banki posojilojemalki,
- ostala dokumentacija.

Banke največkrat terjajo od potencialnega posojilojemalca še dodatne podatke, med katerimi so najpogostejši:
- stanje terjatev in obveznosti,
- seznam kupcev in dobaviteljev,
- obseg izvoza in uvoza v določeni valuti (najpogosteje v USD),
- podatki o podjetniku ali vodstvu malega podjetja,
- podatki o že najetih posojilih,
- podatki o premoženju podjetnika ali vodstva malega podjetja,
- drugi podatki.

Banka odgovarja

Banka vlogo s potrebno dokumentacijo sprejme in jo preda svojim strokovnim službam v presojo. Včasih banka od potencialnega posojilojemalca zahteva še dodatne podatke oziroma informacije. Nekateri podjetniki imajo tako pogosto vtis, da banka rešitev njihove vloge po nepotrebnem zavlačuje. Poudariti moramo, da morajo banke voditi posojilne mape oziroma poslovati na podlagi določil Banke Slovenije in si postopka niso same izmislile. Za kakovostno upravljanje kreditnega portfelja banka zahteva med drugim tudi vso potrebno dokumentacijo komitentov banke. Kot smo že omenili, so pri naslednjih najemih posojila pri isti banki njene zahteve do posojilojemalca v tekočem poslovnem letu omejene samo še na del prej navedenih podatkov.

Na podlagi vseh prejetih podatkov in informacij banka oblikuje kreditni predlog, ki vsebuje najpogosteje naslednje podatke:
- navedba, da je potencialni posojilojemalec predložil vlogo,
- glavni podatki o posojilojemalcu,
- poslovna uspešnost posojilojemalca,
- premoženjsko stanje posojilojemalca,
- opis namena porabe posojila,
- kreditni predlog: višina posojila, ročnost, obrestna mera, rok črpanja, rok vračila, višina provizije, zavarovanje posojila in drugo.

Denimo, da je banka podjetniku ali malemu podjetju odobrila posojilo. V tem primeru mora posojilojemalec banki predložiti še instrumente zavarovanja posojila in dodatno dokumentacijo, ki jo zahteva banka.

Višino obrestne mere in provizije posojila določi banka v skladu z notranjimi akti, oba podatka pa sta odvisna od ročnosti posojila, bonitete posojilojemalca, obsega sodelovanja z banko, zavarovanja posojila in še nekaterih drugih dejavnikov. Temelj za sprejemljivo obrestno mero je seveda ugotovljena posojilojemalčeva boniteta. Če pa ta z banko poslovno sodeluje sicer tudi na drugih področjih (vodenje sredstev na vpogled, plače zaposlenih, devizno poslovanje preko banke posojilojemalke itd.), daje kakovostno zavarovanje posojila in izpolnjuje še nekatere druge pogoje banke, lahko pričakuje sorazmerno ugodne obrestne mere, pač v odvisnosti od poslovne politike banke posojilodajalke.

Najpomembnejše je, da bo posojilojemalec najeto posojilo v rokih, določenih v posojilni pogodbi, redno odplačeval. Banke takšnim komitentom (s tako imenovano boniteto A) posojajo denar pod ugodnejšimi pogoji kot drugim strankam.