Najpogostejša vprašanja o izterjavi

Avtor: Nives Pahor | Objava: 06.04.2010

Iz prakse podjetnikov smo zbrali šest vprašanj. Odgovori nanje vam lahko prihranijo precej slabe volje in časa za izterjavo.


Marko Repič: »Pred prevzemom vsakega dela ali opravljanja storitve je pametno najprej poskrbeti za dokumentacijo, to je za podpis ustrezne pogodbe.«

Izterjava je tema, ki je v podjetništvu vedno zanimiva. V sedanjih časih še toliko bolj, saj tudi do včeraj dobri plačniki zamujajo s plačili. Zbrali smo nekaj najpogostejših vprašanj o izterjavi in odgovore nanje poiskali pri Marku Repiču, direktorju podjetja Izterjava, ki se vsak dan srečuje z obupanimi podjetniki.
 
Kdaj začnemo voditi proces izterjave?
Izterjava je zelo kompliciran proces. Če ga ne začnete pravočasno, tvegate, da vam dolžnik ne bo poravnal dolga, saj bo iskal vedno nove izgovore in tako zavlačeval z plačilom. Da izpolnjujete vse pogoje za začetek izterjave, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
-      izdan račun,
-      opravljeno delo brez reklamacij in
-      zapadel račun.
 
Proces izterjave bi se moral začeti voditi že tretji dan po zapadlosti računa, večina upnikov pa tega ne upošteva. V veliki meri upniki nimajo časa oziroma si ga ne vzamejo, da sproti vsaj enkrat tedensko pregledujejo odprte postavke. Večina upnikov svoje odprte postavke preverja vsake tri mesece, vmes pa celo pozabijo, kakšen dogovor so sklenili s kupcem in sploh kakšno delo točno so opravljali. Vsem podjetnikom, ki bi lahko postali upniki, svetujem, da si vzamejo čas za izterjavo ter pravočasno obvestijo svoje dolžnike o zapadlem računu.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *