Največ priložnosti je v izvozu

Politiki kot orožja proti gospodarski krizi ponujajo rešitve, kot so prestrukturiranje gospodarstva, sodelovanje raziskovalcev z gospodarstvom in podobne, bolj ali manj prežvečene fraze. Zelo redko pa slišimo konkretne ideje, ki bi jih bili pripravljeni tudi v praksi uresničiti.

 

Klub podjetnikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je zato na nedavnem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju organiziral posvet na temo »neizkoriščene priložnosti Slovenije«. Kot ugotavlja predsednik kluba Rudi Bric, je nelogično, da ima med vsemi ministrstvi program protikriznih ukrepov najbolj razdelano ministrstvo za delo družino in socialne zadeve. To kaže, da se reševanja krize lotevamo na napačnem koncu in z napačnimi orodji, namesto da bi razmišljali o priložnostih, ki bi voz potegnile naprej in ga ohranile v gibanju tudi po koncu krize. »Neizkoriščene priložnosti pa zelo hitro postanejo izgubljene priložnosti. In takih imamo kar nekaj, od Mure do Iskraemeca in drugih, ki jih čaka negotova usoda v prihodnjih mesecih. Namesto da bi dočakali konec krize, bomo v krizo še globlje zabredli,« pravi Bric.

Enako tudi Drago Lemut, direktor in lastnik Le tehnike, opozarja, da se preveč subvencionira delovna mesta, namesto da bi se spodbujalo razvoj in nosilce napredka. Da razvojno usmerjenim podjetjem kriza težko pride do živega, podkrepi z lastnim primerom – prav te dni odpira novo tovarno na Kitajskem.

Podjetniki so kot veliko neizkoriščeno priložnost izpostavili izvoz. Slovenija je skoraj življenjsko odvisna od izvoza, vendar se med protikriznimi ukrepi spodbujanja izvoza praktično ne omenja. Danes vse razvite države zagovarjajo prosto trgovino, dejansko pa s tem le pospešujejo izvoz lastnih izdelkov. Slovenci sicer množično izvažamo sestavne dele za izdelke drugih proizvajalcev, nimamo pa dovolj lastnih končnih izdelkov. A za vse ni kriva samo država. »Treba je biti samokritičen in začeti delati drugače. Položaj je resen, a to še vedno ne strezni podjetij, da bi se bolje organizirala. Podjetniki bi se za nastop na tujih trgih morali povezati, saj je večina izdelkov, ki bi jih lahko izvažali, prezahtevnih, da bi jih izdelovala posamezna podjetja,« trdi podjetnik Dare Stojan.  

 

Kaj pomenita končen izdelek in blagovna znamka, kaže primer Iva Boscarola in njegovega podjetja Pipistrel. »Krize so dobre za tistega, ki zna v pravem trenutku začutiti krizo drugega. V Pipistrelu smo letos del trga vzeli drugim proizvajalcem letal. Še nikoli nismo delali toliko kot letos. Prihodke bomo povečali morda celo za 60 odstotkov,« pravi o letošnjem poslovanju Boscarol. Drugo leto se utegne rast nadaljevati, saj bodo dali na trg prvo električno letalo na svetu. Vprašanje je samo, kje ga bodo izdelovali, saj v svoji novi tovarni nimajo več prostora. Boscarol podjetnikom ponuja »enostaven« recept za uspeh tudi v kriznih časih – imeti moraš inovativen nišni izdelek in lastno blagovno znamko.

 

Naslednja velika neizkoriščena priložnost so po mnenju podjetnikov javna naročila. Z njimi bi lahko država spodbujala dejavnosti, ki prinašajo višjo dodano vrednost in konkurenčne prednosti podjetjem na dolgi rok. Sosednja Avstrija na primer v javnih naročilih za zgradbe zahteva, da so objekti energetsko varčni, da se uporabljajo sončna energija in drugi napredni materiali ter tehnologije. S tem svoja podjetja neposredno sili v razvoj. V Celju smo lahko slišali, da bi take zahtevnejše izdelke lahko razvijali tudi v javno-zasebnem partnerstvu, kjer bi konzorciji podjetij razvijali zahtevne izdelke za proračunske uporabnike in jih nato ponudili tudi kupcem v tujini. Danes bi tak model poslovanja nekateri takoj označili za kriminalen, v resnici pa gre za veliko neizkoriščeno priložnost.

 

In še ena neizkoriščena priložnost – protidobave. Podjetjem je po nekaterih podatkih iz naslova uvoza orožja na voljo za približno 300 milijonov evrov poslov. O tem se redko govori, kaj šele, da bi jih država spodbujala.