Nočni bar s plesalkami

Na idilični lokaciji pod škofjeloškimi hribi, ob rečnem bregu, je Drago Leskovšek pred desetletjem odprl razvpito Kleopatro, nočni bar s striptizetami, in šokiral majhno, precej konzervativno Škofjo Loko. Ljudje so se na lokal sčasoma navadili, bližnji sosedje pa so mu po svoje hvaležni, saj se je tu prej zbirala mladina, kar je prinašalo nočno razgrajanje, alkohol, travo in druge nečednosti. Deset let tradicije, dober program z dobrimi puncami, zadovoljni gostje, ki se vedno znova vračajo, so pripomogli k temu, da je Kleopatra eden od redkih tovrstnih lokalov, ki neprekinjeno delujejo že od samega začetka.

Dragu Leskovšku pa njegov nemirni duh in želja po odkrivanju novega nista dala miru, tako da se je lotil trdoerotičnega filma, zagrel pa se je tudi za poslovne priložnosti, ki jih ponuja internet, in Slovencem ponudil prvi domači video klepet v živo.

Pomembna je diskretnost

Čeprav je lokal vsaj na začetku dvigoval precej moralnega prahu, predvsem med krajevno desnico, je kar dvajset odstotkov gostov domačinov. »Sovražim dvojno moralo, ki je je pri nas ogromno. Ko podjetniki sklenejo posel, zavijejo v nočni bar, ne glede na to, ali so beli ali črni,« pravi Drago Leskovšek.

V času dopustov lokal obišče veliko tujcev, saj je dober glas segel tudi čez mejo. Zanimivo je, da so gostje striptiz barov v glavnem isti, le da ves čas krožijo po različnih lokalih. V Kleopatri so se ustavljali unproforjevci, ljudje iz diplomatskih predstavništev, športniki, varuhi javnega reda in miru in še marsikdo.

Nekateri pridejo samo na pivo, drugi se radi malo bolj zabavajo. »Pomembno je, da smo diskretni, da stvari ne gredo v javnost. Vsakogar, ki pride v nočni lokal na pivo, ljudje obsodijo, da je prišel, po domače povedano, fukat. Sem pa radi pridejo, ker nihče nič ne pove. Tudi če me kdo vpraša, nič ne vem ali pa se ne spomnim. Kaj pa koga briga, saj vsi delamo za denar,« meni Leskovšek.

Če je bilo pred desetimi leti v Sloveniji kakih deset tovrstnih lokalov, pa jih je danes med petdeset in šestdeset. Drago Leskovšek se ne boji konkurence, čeprav pravi, da je boljša za goste kot za lastnike. So večeri, ko posel teče, in večeri, ko se ne dogaja nič. Včasih je mislil, da je kaj narobe z lokalom, dekleti ali programom, ko pa si je ogledal konkurenco, je ugotovil, da se to dogaja tudi pri njih.

Veliko je odvisno od deklet

Še vedno ne ve, ali ni morda obisk odvisen od lune, zagotovo pa ve, da je veliko odvisno od deklet, njihovega števila in videza. Trenutno ima devet plesalk iz Moldavije, Romunije, Ukrajine in Slovaške, občasno pa prihajajo tudi tri Slovenke. »Zanimivo je, da Slovenko težko dobiš, da bi se samo malo ''po štangi zvirala''. Za seks pa ni problema. Ko sem prek Oglasnika iskal plesalke, so najprej spraševale, kje so sobe. Zanje je grše pokazati mednožje, kot pa da gredo z nekim pijanim starcem v posteljo,« razlaga Leskovšek.

Dekleta so plačana po učinku - od prodane pijače, namiznega plesa, plešejo tudi na zasebnih zabavah in fantovščinah. Namizni ples (table dance) se pleše v intimnem prostoru, za eno ali več strank, in traja deset minut. »Koliko zaslužijo, je povsem odvisno od deklet,« pojasni Leskovšek. »Če se trudijo, da so urejene, atraktivne, potem je po njihovi družbi večje povpraševanje. Od prodane pijače dobijo dvajset do trideset odstotkov, od namiznega plesa pa petdeset. Skratka, vsem se splača. Najeto imam tudi hišo, v kateri imajo punce zastonj stanovanje.«

Dekleta v Kleopatri ostajajo različno dolgo. Nekatera so tu že štiri leta, druga pridejo za pol leta, tretja se vračajo. Plesalke je treba dovolj pogosto menjati, saj redni gostje sprašujejo po novih, ker jim stare počasi postanejo nezanimive. Pri iskanju novih deklet se skoraj vedno pojavijo posredniki. Poskusil je tudi sam, a stvar ni tako enostavna, če ne poznaš pravih ljudi, saj deklet ne moreš pobirati kar na cesti. V zadnjem času veliko novih deklet posredujejo plesalke, ki že nekaj časa delajo v Sloveniji.

Drago Leskovšek pravi, da so se stvari v zadnjih letih precej spremenile: »Včasih so ti pripeljali punco, zanjo zaračunali kup stroškov za potrebne papirje, čeprav se je vedelo, da to ni toliko, in čeprav se sliši še tako grdo, si punco v resnici kupil. Vendar ni bilo druge izbire. Prodali so jih, čez en teden pa odpeljali in jih preprodali v drug bar. Taki ljudje so nam pokvarili največ posla in nas spravili v slabo luč. Na začetku je bilo tudi kar nekaj punc, ki so jim posredniki obljubljali, da bodo delale kot natakarice. Tudi k meni so jih pripeljali. Toda bil sem fer in so se lahko same odločile, ali bodo delale kot striptizete, in jih nisem nikoli zadrževal, če niso hotele ostati.«

Splošno razširjeno prepričanje je, da so plesalke v nočnih lokalih samodejno tudi prostitutke, lastniki lokalov pa zvodniki. »Samo da imaš nočni lokal, pa si že osumljen posredovanja pri prostituciji,« se priduša Leskovšek. »Ravno pred kratkim so me kazensko ovadili zaradi zvodništva. Podtaknili so mi tajnega delavca, ki naročil namizne plese. Čez tri minute so pridrli policaji in ga našli s spuščenimi hlačami, ki jih je sam slekel. Nekdo me je iz maščevanja anonimno prijavil. Sicer pa policija točno ve, kaj se dogaja in kje se dogaja. Moram reči, da so sicer zelo korektni in se ne vtikajo in ne težijo.«

Delo lastnika, upravnika in programskega vodje nočnega bara je naporno in stresno. Skrbeti mora za zaposlene in včasih tudi miriti prekomerno okajene goste. »Resnično se sprostim šele na motorju, ko pozabim na vse težave. Šele takrat se počutim popolnoma svobodnega. Po duši sem bajker in motor vozim, odkar vem zase,« nam zaupa.

Drago Leskovšek je lastnik impozantnega trikolesnega motorja ter ustanovitelj in predsednik motorističnega kluba MC Freising Riders, katerega člani se zbirajo v rock baru pod Kleopatro. Motorji, lepe punce in rock and roll.