Nominiranci za Podjetnika leta 2014

Avtor: Podjetnik | Objava: 08.10.2014

Komisija je tudi letos izbrala dva izjemna podjetnika in podjetnico, ki pomenijo presežek v slovenskem podjetništvu.


Simona Petrič

Elvez

 

Družinsko podjetje Elvez iz Višnje Gore je pred 23 leti ustanovil Marjan Petrič, od leta 2009 ga vodi hči Simona Petrič. Podjetje ima dva proizvodna programa: program kabelske konfekcije, iz katerega so izšli in program plastike, v katerega so v zadnjih letih več investirali, ker ustvarja višjo dodano vrednost. Čeprav Elvez trenutno ni pretežni izvoznik, je podjetje s svojimi izdelki globalno prisotno. Pred leti so imeli razmerje prodaje 40 % domači trg, 60 % izvoza. Danes je razmerje drugačno, predvsem zato, ker so večji partnerji prisotni s pravnimi osebami v Sloveniji, čeprav je lastništvo tuje, tako da gre glavnina njihovih izdelkov v tujino.

 

Lani so serijsko zagnali novo, izredno zahtevno tehnologijo metalizacije oziroma vakuumskega naparevanja plastičnih izdelkov. Tehnologija se med drugim precej uporablja v avtomobilski industriji, pri izdelavi LED luči. Za investicijo so se odločili z namenom, da lahko za naročnike izvajajo kompleksnejše posle z višjo dodano vrednostjo in višjim tehnološkim znanjem. Njihovi produkti zahtevajo zelo natančen proces dela brez napak, zato dela v proizvodnji ne zmore vsakdo. Lani je proizvodnja tekla skoraj 24 ur na dan, vse dni v tednu, v celem letu so stroje ugasnili le za teden dni.

 

V zadnjih sedmih letih so v Elvezu namenili največ pozornosti tehničnemu napredku, stabilizaciji proizvodnega procesa in krepitvi celotne organizacije. Zdaj se bodo bolj strateško usmerili v krepitev sodelovanja z obstoječimi partnerji in v iskanje novih ustreznih kupcev. Pred nekaj leti so pridobili močnega angleškega kupca, s katerim razvijajo senzorno tehnologijo. So tudi v zagonu začetne faze projekta za novega francoskega kupca na področju kabelskih setov za avtomobilsko industrijo. Trenutno izdelek razvijajo, drugo leto pa bodo začeli s serijsko proizvodnjo.

 

Danes imajo več znanja, kot so ga imeli pred desetletjem, pravijo. Več vlagajo v tehnologijo in v znanje, zaposlenim omogočajo izobraževanje za strokovno in osebno rast, sproti in aktivno se učijo od kupcev. V prihodnje želijo pogledati še v druge branže, denimo na področje medicinskih aparatov. Navsezadnje obvladovanje zadnje pridobljene tehnologije - metalizacije - omogoča Elvezu diferenciacijo izdelkov, saj se ta tehnologija uporablja na različnih področjih, pri proizvodnji svetil, v pohištveni industriji in pri izdelavi embalaže za kozmetiko.

 

V naslednjih letih se želijo investicijsko nekoliko stabilizirati, sedaj pa izpeljati obstoječe posle, hkrati pa stalno in dolgoročno nadgrajevati tehnološke procese, dvigovati produktivnost, avtomatizirati procese in pridobivati nova strokovna in tehnična znanja.

 

Moja formula za uspeh:

»Kar lahko narediš sam, ne prosi drugega.«

 

 

dr. Mark Pleško

Cosylab

 

Vse se je začelo v »glavi« mentorja, danes direktorja podjetja, dr. Marka Pleška z Inštituta Jožef Stefan (IJS) in skupine študentov, ki so konec 90. let začeli sodelovati z nemškimi strankami pri razvoju kontrolnih sistemov za pospeševalnike. Pod okriljem IJS so izpeljali dva zanimiva in odmevna projekta in si tako pridobili znanja in prvi referenci. Z inštitutovim blagoslovom, ki jim je sprva posodil nekaj strojne opreme, so nato ustanovili neodvisno podjetje.

 

Razvijajo kontrolne sisteme za velike raziskovalne in znanstvene naprave, kot so teleskopi, fuzijski in medicinski pospeševalniki itd. Njihovi kontrolni sistemi so zelo kompleksni, imajo od sto tisoč do milijon kontrolnih točk, preko katerih se naprava oziroma eksperiment upravlja iz centralne kontrolne sobe. Krmiljenje mora biti sinhronizirano do nanosekunde natančno, saj se delci gibljejo s svetlobno hitrostjo. Tipskih kontrolnih sistemov ni, vsak je vsaj malo specifičen, zato morajo vsak projekt natančno analizirati, da sploh vedo, kaj je treba narediti. V tržni niši krmilnih sistemov pospeševalnikov in drugih velikih infrastrukturnih naprav so vodilno podjetje na svetu.

 

Njihovi največji kupci so veliki javni znanstveni inštituti in mednarodne organizacije, ki gradijo takšne sisteme. Sodelovali so, na primer, pri projektih European Spallation Source (vir nevtronov na Švedskem), MedAustron (pospeševalnik za zdravljenje raka v dunajskem Novem mestu) in ITER (fuzijski reaktor v Franciji), ki ga gradi več kot pol sveta.

 

Njihova niša je globalna, a zelo ozka, njihova glavna prednost je, da se z vodji projektov pogovarjajo v znanstvenem jeziku, da razumejo samo napravo oziroma eksperiment in lahko sami napišejo projekt, razvijejo kontrolni sistem in ga tudi inštalirajo. Z rastjo podjetja raste tudi velikost projektov. Pred desetimi leti je bil projekt velikosti sto tisoč evrov za njih že ogromen projekt, zdaj podpisujejo tudi večmilijonske pogodbe. Največ posla imajo v Evropi, so pa v zadnjih letih ustanovili tudi hčerinski podjetji na Japonskem z dvema Japoncema in enim Slovencem in v ZDA v Kaliforniji in Tennesseeju. V letošnjem letu bodo odprli še podružnice v Švici, na Švedskem in Kitajskem, morda celo v Južni Koreji.

 

Glede na to, da države povečujejo vlaganja v znanje in razvoj velikih fizikalnih naprav, Cosylab v naslednjih dveh letih planira zmerno rast (10 - 20 % na leto). Srednjeročno si želijo vse svoje izkušnje prodajati kot produkt (npr. celotni krmilni sistem na ključ) in tako iztržiti večjo dodano vrednost. Želja je, da bi zadržali vodilni položaj na globalnem trgu v svoji niši in da v vsaki državi, kjer so prisotni, postanejo vodilni ponudnik.

 

Moja formula za uspeh:

»Misli smelo, delaj trdo, ravnaj ponižno, zabavaj se.«

 

 

dr. Otmar Zorn

Varsi

 

Je (so)lastnik in direktor dveh podjetij - Iskra Zaščite in Varsi, obe sta bili ustanovljeni na prelomu 80. let prejšnjega stoletja. Varsi izhaja iz nekdanje Iskre, pri Zaščitah je Iskrino le ime, saj se jim je takrat zdelo, da jim bo ime uveljavljene blagovne znamke pomagalo pri prodoru na tuje trge, a se je izkazalo ravno obratno, pove dr. Otmar Zorn, ki je z Iskro povezan od začetka poklicne poti, saj je v njej začel kot tehnolog. Danes je Iskra njihova blagovna znamka, tako kot Zaščite, na kateri si večina tujcev »lomi jezik«.

 

Da bi ohranili prednost pred konkurenco, je vlaganje v znanje, razvoj in nove tehnologije imperativ. Inovacije namreč niso stvar naključja, treba jih je načrtovati, graditi, ustvariti kulturo inoviranja in vztrajati. Obe njegovi podjetji imata lastna raziskovalna oddelka in Zorn ocenjuje, da je raziskovalna dejavnost, ki mu daje prednost pred konkurenco, ustrezno zastavljena. Bistveno več težav imajo s pridobivanjem tehnologov, ljudi, ki se spoznajo tako na stroko kot na posel in se lahko s kupcem pogovarjajo o konkretni rešitvi. Dobri kadri ustanovijo svoja podjetja ali gredo v tujino, ugotavlja Zorn, a hkrati dodaja, da to nikakor ni le slovenska težava, v Nemčiji na primer ni nič drugače.

 

Proizvodnje zaradi nižjih stroškov niso preselili na Kitajsko, so pa tam skupaj s partnerjem odprli proizvodni obrat Iskre Zaščite, v katerem delajo za kitajski in ameriški trg. Načrtujejo tudi tovarne v Braziliji, Indiji in Srbiji, letos naj bi končali proizvodnjo v Rusiji. A tisto, zaradi česar je Iskra Zaščite med tremi vodilnimi svetovnimi proizvajalci prednapetostnih zaščit, ni poceni proizvodnja. Tu ni prihodnosti, množična proizvodnja bo domena Kitajcev, ostali bomo morali staviti na znanje, pravi Zorn. Treba je delati nove in boljše izdelke in kljub padanju cen ohranjati minimalno akumulacijo za vlaganje v inovacije.

 

Da bi v prihodnje še izboljšali svoj položaj, usmerjajo moči v nove tržne niše, specialne rešitve, energetski menedžment, storitve in sisteme. Nič revolucionarno novega, je pa tu večja dodana vrednost, pravi Zorn in dodaja, da je za podjetje pomembno, da gleda na dolgi rok. Zato, na primer, danes delujejo na področju zelene energije, četudi tu trenutno ni velikega iztržka. Med pomembnimi segmenti so tudi komunikacije, naftna in plinska podjetja, vojska in policija, železnice.

 

Za konec pa sogovornik še pripomni, da je na žalost uspeh v javnosti večinoma sprejet negativno, zato mnogi podjetniki raje ostajajo anonimni. »Jaz pa vseeno mislim, da moramo imeti družbeno odgovornost, ker bi lahko s svojimi zgledi in svojim načinom dela pomagali drugim ustvarjati pozitivno atmosfero,« je prepričan.

 

Moja formula za uspeh:

»Biti pošten, zelo korekten do ljudi, da nastane ekipa, zelo se ukvarjati z ljudmi. Skrivnost uspeha je ravno v ljudeh.«

 

 


Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"