Podjetnik logo
 

Nova doba postaja velik posel

Avtor: Barbara Potrata | Objava: 10.06.2003

Kako poiskati ravnotežje med profesionalnim in zasebnim življenjem in zraven tudi kaj zaslužiti.



Nova doba (new age) je fenomen druge polovice osemdesetih let našega stoletja. Javnost je na ta fenomen postala pozorna po velikem uspehu televizijske miniserije Iskanja, ki je bila posneta po istomenski knjigi Shirley MacLaine. Dodatno pozornost je istega leta pritegnila prireditev Harmonična konvergenca.

Decembra 1987 je o tem pisal Times, ki se je usmeril na banalne vidike nove dobe. Šele takrat se je presenečena javnost zavedla obstoja številčne subkulture, katere pripadniki niso bili nikakršni maloumni zadrogiranci z izpranimi možgani, temveč najuspešnejši del generacije baby boom, najštevilčnejše generacije, rojene po 2. svetovni vojni.

Izkazalo se je, da so pripadniki novodobne subkulture nekdanji pripadniki mladinske kontrakulture iz šestdesetih let, ki so v sedemdesetih letih postali profesionalci, v osemdesetih letih pa so grabili denar kot grabežljivi japiji. Zaradi stresov, nore dirke za denarjem, predvsem pa razočarjanja ob številnih bankrotih pa so ob koncu tega desetletja ugotovili, da denar ni cilj in da je v treba najti ravnotežje med profesionalnim in zasebnim življenjem, med denarjem in kakovostnim življenjem. Ker je bilo veliko novodobnikov zaposlenih v poklicih, ki omogočajo manipulacijo z javnim mnenjem (marketinški strokovnjaki, novinarji,...), so svoje ideje zlahka začeli širiti v dominantno kulturo. Novodobniški val je pljusnil tudi v Evropo, gibanje pa je močno tudi v Sloveniji.

V kaj verjamejo

Novodobniki verjamejo, da je človek mikrokozmos v makrokozmosu in le del širšega, med seboj povezanega naravnega sveta, in ne krona stvarstva. Ekološka kriza je človeka opozorila, da je še vedno del narave, zato nobeno človekovo dejanje ne ostane brez daljnosežnih posledic. Ker vsak poseg v naravni svet sproži posledice, mora biti odnos med človekom in naravo dinamično napet, dolgoročno pa v ravnovesju. Novodobniki verjamejo, da smo na pragu nove dobe, ko bodo različne skupine soljudi odkrivale svojo avtentičnost in medsebojno različnost, kar pa ne bo ovira, da se ne bi med seboj povezovale v decentralizirana in dehierarhizirana omrežja (networks), ki bi kljub različnosti sinergično delovali skupaj.

Do vseh teh sprememb naj bi prišlo s pretvorbo "od znotraj". Človek mora najprej sam doseči notranjo rast, izpolnitev in samouresničitev, zavest o svoji lastni božanski naravi in popolnosti, kar lahko doseže v mučnem, daljšem procesu, polnem težav in veselja. Kriza torej ni več destruktuvni, pač pa instruktivni proces. Novodobniki verjamejo, da je človek šele po tem sposoben odgovornega skupinskega ravnanja. Skrajni individualizem in hkrati kolektivizem tako stopata z roko v roki, vsakdo pa je hkrati odvisen in neodvisen.

Body Shop kot paradigma novodobnega podjetništva

Novodobniška paradigma je svoj izraz dobila tudi v ekonomiji. Ekološka kriza je človeka opozorila, da ne more v nedogled izkoriščati okolja, zato logiko maksimalnega dobička v novodobniški ekonomiji zamenjuje logika optimalnega dobička. V novi informacijski dobi postane prevladujoča vrednota znanje, da pa bi bil človek čim bolj kreativen, inovativen in produktiven, mu je treba ponuditi kar najboljše pogoje za delo in bivanje, pa tudi živeti mora v prijaznem okolju. Novodobniško podjetje zato ni nekakšna oaza, temveč se vpenja v širše okolje in del dobička namenja zunanjemu okolju za izboljšanje kakovosti življenja.

Vzorčni primer takega podjetja je Body Shop, ki izdeluje kozmetične preparate. Njegova lastnica je Anita Roderick, nekdanja uslužbenka OZN-a, ki je veliko potovala po svetu in si na potovanjih zapisovala tradicionalne recepte za kozmetične preparate, kasneje pa je odprla svoje prodajalne. Strategija Body Shopa pa je bila dvig ekološke in porabniške zavesti. Njeni izdelki so izključno iz naravnih, biorazgradljivih rastlinskih snovi, seveda pa niso testirani na živalih. Povratna embalaža za kozmetiko je preprosta, uporabljajo pa reciklirani papir.

Čeprav je Anita Roddick lastnica podjetja, pa so si njeni zaposleni v času, ko je Margareth Thacher spravila sindikate na kolena, sami napisali svoje sindikalne pravice in se dogovorili o višini dohodka v podjetju, v katerem so tudi sami postali lastniki. Vsako podjetje del dobička namenja akcijam socialne pomoči in naravovarstvenim projektom v okolju, v katerem deluje. Pomemben pa je tudi izvor surovin, iz katerega Body Shop izdeluje svoje preparate. Tako si na primer brazilski Indijanci sredstva za življenje služijo z nabiranjem lešnikov za Body Shop in jim tako ni treba zapuščati okolja, v katerem živijo, ali pa izsekavati tropskih gozdov in tako še dodatno prispevati k učinku tople grede.

Zgledu Body Shopa so kasneje sledila še mnoga druga ameriška in kasneje evropska podjetja. Uspešnost Patagonie, podjetja Ben and Jerry’s, Esprit... dokazuje, da dobičkonosnost in skrb za druge nista nujno v nasprotju.

Ezoterično podjetništvo

Za podjetništvo pa so se odločila tudi drugačna podjetja, na primer podjetja za radiostezijo ali prerokovanje ali (plačljive) šole za poučevanje čarovništva. Tovrstne dejavnosti, ki so bile včasih nekaj skrivnostnega, namenjene le posebnim izbrancem, se zdaj lahko nauči vsakdo. Za urjenje in odkrivanje takih sposobnosti je treba plačati, saj so nekateri manj, nekateri pa bolj nadarjeni, tako da učenje takih mističnih in ezoteričnih skrivnosti postane podobno poučevaju klavirja.

Novodobniška podjetja zahtevajo honorar za take storitve, za katere bi v preteklosti verjeli, da jih je mogoče opravljati le zastonj. Novodobniki pa verjamejo v neprekinjeni tok dajanja in prejemanja: za dano storitev (na primer astrološko napoved uspešnosti nekega posla) prejeme ponavadi denar. Če za opravljeno storitev ne bi zahtevala plačila, bi prišlo do prekinitve kroga dajanja in prejemanja, kar bi vodilo h kozmični kazni.

Zlasti velik uspeh pa imajo podjetja, ki se ukvarjajo z zdravljenjem in kozmetiko. Novodobniška miselnost zahteva namreč tudi novo pojmovanje odnosa med telesom in duhom. Če je v tradicionalnih pojmovanjih telo le posoda duše, je v novi dobi telo odraz duše, zanemarjena zunanjost pa priča o zanemarjeni notranjosti. Novodobniki zato skrbijo za svoje zdravje in zunanjost.

Nova doba, stari problemi

Morda se zdi komu novodobništvo bolj podobno prodajanju megle. Vendar se je ravno novodobno podjetništvo zelo uspešno vključilo (prispevalo k ustanavljanju?) v trenutne trende (skrb za ekologijo, skrb za zdravje in splošno počutje, zavezanost novodobnika večji etiki in moralnosti ...).

Spomnimo naj vas na nagrajenca majskega svetovnega sejma inovacij v Pittsburgu, o katerem smo pisali v avgustovski številki Podjetnika: podjetje Vitalis je dobilo nagrado za svoj energijski stol Megatron, ki je "kombinacija energijskega oblikovanja in energijskega delovanja sistema anten, slednje pa dovajajo čisto kozmično energijo v telo, kar na človeka deluje blažilno," kot piše v prospektu podjetja. Preizkusi na inštitutih za radiometrijo doma in v tujini pa so dokazali pozitivni vpliv.

Naivna je trditev, da bo podjetništvo kar naenkrat samo od sebe postalo etično, moralno, ekološko... Možnosti sicer obstajajo, vendar le zato, ker so podjetja zaradi budnih naravovarstvenikov, osveščenih porabnikov in zakonskih predpisov v to prisiljena. Tudi v novi dobi namreč velja, da je najboljša prisila sprejemanja sprememb tržni mehanizem.

Težave v paradižu

Velik problem nekaterih novodobnih podjetij, zlasti tistih, ki ponujajo storitve, so možnosti reklamacij. Na koga naj porabnik naslovi pritožbo, če jasnovidka ni pravilno napovedala usode ali če ima glavobole kljub temu, da ste po načrtu radiostezistov premaknili posteljo? Tudi novodobna podjetja (pa tudi zakonodajalec) bodo namreč morala nekako rešiti to vprašanje.

Problemi utegnejo nastati tudi v primeru, če podjetnik za sproščanje, dvigovanje produktivnosti in boljšo presojo od svojih zaposlenih na primer zahteva prakticiranje zen budizma, zaposleni pa so morda verni katoličani. V tem primeru utegne priti do kršitve ustavno zajamčene pravice do svobode veroizpovedi, ki je sicer tudi ena izmed človekovih pravic.

KOMENTARJI

Če želite svoje mnenje o tem članku deliti z drugimi bralci vas vabimo, da svoje mnenje vpišete spodaj. Komentarjev ne cenzuriramo, samo v skrajnih primerih, ko gre za spodbujanje nestrpnosti, navajanje h kriminalnim dejanjem ipd. Za mnenja ne odgovarjamo.

 

 

Ime
Naslov *
Vsebina *

Prosimo seštejte dvanajst in devet * 
Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *