Nove TV tehnologije - Stane Grah

Ko človek sliši ime Stane Grah, se mu pred očmi naslika televizija. Stane Grah je s televizijo povezan od študentskih let, ko je začel delati na TV Slovenija. Leta 1991 je ocenil,  da bi lahko po toliko letih dela na nacionalki pridobljene izkušnje uporabil na manjših postajah oziroma še bolje: ustanovil je svoje podjetje Televideo. Pravi, da prehod iz državnega podjetja v svojega ni bil enostaven; bil je vajen družbene lastnine in ni bil navajen delati s tistim, kar je sam ustvaril. S svojim podjetjem je pot nadaljeval na prvi zasebni postaji MMTV, pozneje pa je bil v začetni ekipi POP TV. Pred tremi leti je ustanovil svojo televizijsko postajo TV Pika.   

TV Pika ni klasična televizija

V bistvu je šele s TV Piko dokazal svoj podjetniški talent. Stane Grah z novo televizijsko postajo ni samo zapolnil tržne niše, temveč je pravzaprav šele začel odkrivati priložnosti na trgu. Pri tem je izredno inovativen in pogosto razvija storitve, ki jih potencialni uporabniki še ne poznajo. To je pogosto težko delo; za vsako novost mora na novo graditi trg.  

TV Pika je posebnost v slovenskem medijskem prostoru in veliko več kot običajna regionalna televizijska postaja. Razvija se v interaktivno televizijo. Že danes edina v Sloveniji prenaša celoten program 24 ur dan na internetu in edina ponuja gledalcem, da si na spletu sami izberejo oddajo iz arhiva in si jo ogledajo. “Video na zahtevo pomeni vrh interaktivnosti. Klasičnih televizijskih gledalcev ni več; danes ljudje nimajo veliko prostega časa, zato si želijo sami ustvarjati program,” je prepričan Stane Grah.  

Da pa jim to lahko omogoči, je stalno na lovu za tehnološkimi novostmi. Je nekakšen preizkusni zajec za novosti, ki prihajajo s fakultet in podjetij, kot so Telekom, SiOL, TSE in druga. “Takoj, ko pride nekaj novega, začnemo preučevati, kako bi to lahko izkoristili. Včasih imamo zaradi tega težave, ker mnogi ne razumejo, kaj sploh počnemo. Toda to je naša usoda. Stalno moramo uvajati nekaj novega in zavedam se, da bo v prihodnosti samo še zahtevnejše. Gre za pravo umetnost sodelovanja z različnimi partnerji. Smo pa dovolj majhni, da se lahko hitro odzivamo.”  

Za Graha kot podjetnika je trenutno velik izziv, kako ponuditi dragoceno televizijsko in telekomunikacijsko tehnologijo čim večjemu številu uporabnikov. Čeprav je zaljubljen v televizijo, jo hkrati jemlje kot infrastrukturo za svoje podjetniške projekte. “Ta tehnologija lahko prinese ljudem velikanske prednosti. S sodobno tehnologijo je povsem vseeno, ali delaš v Ljubljani ali v Silicijevi dolini,” trdi podjetnik. Prav zdaj razvija projekt učenja na daljavo, ki bo imel mednarodne razsežnosti. Še več si lahko vsi obetamo od novega multimedijskega stičišča, ki ga ureja v Ljubljani.  “Podjetniki in vsi drugi bodo v njem lahko hkrati neposredno komunicirali z 12 mesti po vsem svetu. “Z videokonferencami lahko poslovneži sestankujejo na daljavo. V tujini je to vsakdanja stvar, pri nas šele mi začenjamo. Za povprečnega podjetnika nakup take opreme ni racionalen. Oprema za komunikacijo z eno točko stane milijon in pol tolarjev, za prenose z več prizorišč, kot bo omogočala naša, pa je veliko dražja,” pravi Stane Grah.   

Naslednji izziv: povezovanje 

Kot človek, ki je vse življenje zvezan s televizijo, ima seveda velike načrte tudi s klasično televizijo. Trdi, da s televizijo pri nas ni mogoče obogateti, lahko pa preživiš. Pogoj je, da znaš kombinirati regionalno tematiko z izbranim področjem; TV Pika se na primer uveljavlja v izobraževalnih oddajah in prenosih seminarjev. “Svoje televizije ne načrtujem razviti v komercialno mrežo. Izbral sem preveč naporno pot, da bi se spuščal v konkurenco z večjimi. Pri nas je prostor samo še za specializirane regionalne televizije z lastnim programom, kakršnega komercialne postaje nimajo.”  

Ali omejevanje v regionalne okvirje ne pomeni dušitev podjetniške pobude? “Ne, širitev TV Pike vidim predvsem v povezovanju z lokalnimi televizijami. Prepričan sem, da morajo lokalne televizije med seboj sodelovati na programskem in poslovnem področju. To do neke mere že počnemo. Prek drugih postaj je izbor našega programa dostopen 80 odstotkom slovenskih gledalcev. Vseeno povezanost lokalnih televizij še ni taka, kot bi morala biti, in tu nas čaka še veliko dela,” napoveduje Grah. 

Resno računa tudi na kapitalsko povezovanje s strateškimi partnerji. Ni tip podjetnika, ki se boji partnerjev v podjetju. “Sam sem začel zato, ker drugače ni šlo; na začetku so mnogi dvomili v uspeh nove postaje. Nedvomno pa je širitev lastništva koristna, saj prinaša nove vsebine in razvoj.”    

Kako delajo Američani  

Stane Grah je zgled preračunljivega podjetnika. Na vsak nov korak se želi dobro pripraviti in tvega samo toliko, kolikor je nujno potrebno. Ničesar ne dela na pamet, zgolj z upanjem na najboljše. Pravi, da je najboljšo lekcijo iz načrtovanja dobil od Američanov, ko je še delal na POP TV. Od njih je nenehno poslušal: načrtovati, načrtovati, načrtovati. Za razliko od nekaterih naših načrtovalcev pa so oni učili praktičnega načrtovanja; torej ne na slepo, temveč na podlagi realnih virov. Grah je bil očitno dober učenec. Trdi, da se pri pričakovanjih od svojega podjetja ni niti malo uštel. Vse je teklo po predvidenem scenariju.  

Na sploh se lahko Američanom zahvali za mnogo “mehkega” podjetniškega znanja, kakršnega prej ni imel priložnost dobiti. Od njih je na primer spoznal tudi pomen poročanja o svojem delu. “Pri Američanih mora vsak delavec nenehno poročati nadrejenim. Sčasoma sem ugotovil, da največkrat poročil sploh nihče ni bral. Pomen poročanja sem spoznal šele po določenem času. Z njim so nam vcepili filozofijo stalnega obračuna s samim sabo. Če moraš nekomu poročati, ustvarjaš pri sebi red in to je zelo pomembno. Hkrati pa, ko ocenjuješ sebe, ocenjuješ tudi svoje okolje. Danes kot podjetnik ves čas delam bilance. Če bi enkrat zamudil, bi lahko bilo usodno,” razlaga Stane Grah. 

Prihaja novo obdobje 

Od Američanov se je verjetno marsikaj naučil tudi o projektnem delu. TV Pika je namreč organizirana izrazito projektno. Razen direktorja nima redno zaposlenih, ima pa krog 30 honorarnih sodelavcev, ki jih angažira za posamezne projekte. Prevladujejo študentje, kar pomeni, da se v podjetju pretaka najnovejše znanje. Stane Grah vidi v tem veliko prednost za podjetje, ima pa tudi eno pomanjkljivost: “Delo s študenti zahteva veliko mentorskih obveznosti, ko pa jih vzgojim, odidejo. Smer je samo ena. Iz velike televizije nihče ne bo prišel v malo.”  

Stane Grah se zaveda, da dolgo ne bo več mogel biti sam direktor podjetja, odgovorni urednik programa, vodja marketinga in še marsikaj drugega. Rast podjetja zahteva drugačno organizacijo in delitev dela. Kot star televizijski maček želi urejanje programa obdržati zase. Razmišlja pa o zaposlitvi direktorja. Kakšnega direktorja bi želel v svojem podjetju? “Direktor mora izpolnjevati tri stvari: biti mora mlad, razumeti mora nove tehnologije in imeti mora podjetniško žilico. Slednje je pomembno, ker naše podjetje ni tako veliko, da bi za vsako nalogo skrbel štab ljudi.”  

Stane Grah pravi, da bi danes lahko zelo lagodno živel, če bi ostal v prejšnji službi. Tako pa ne čuti nobene lagodnosti razen zadovoljstva ob dejstvu, da živi od svojega dela. A za izbrano pot mu ni žal. Nekateri začenjajo svojo kariero kot podjetniki, njemu se zdi podjetništvo logično nadaljevanje kariere. “Ko si nabereš izkušnje v velikih sistemih, se je zelo zanimivo preizkusiti v podjetništvu,” trdi Stane Grah.  


Moja največja napaka  
“Sem absoluten zagovornik povezovanja lokalnih televizij. Stalno me žuli, da lokalne televizije niso dovolj povezane med seboj, ker bi povezanost omogočila delni skupni program. To bi olajšalo produkcijo in dvignilo ugled posameznih televizij.”  

Moja formula uspeha  
“Na optimalen način je treba križati izkušnje z mladostjo. Ne strinjam se z mnenjem, da se pri štiridesetih ali pozneje ne da ustanoviti podjetja. Bi pa naredil veliko napako, če bi okoli sebe zbiral svoje vrstnike. Prepričan sem, da to ne bi šlo. TV Pika potrebuje internetno generacijo, zato med našimi sodelavci prevladujejo študenti. Po naših izkušnjah je prava internetna generacija v prvem letniku fakultet in v srednjih šolah.”