Novi zakoni, nova pravila

V prejšnji številki smo poročali o dveh vročih zakonih, ki naj bi občutno vplivali na razmere za podjetništvo. Omenili smo, da precej burijo duhove, ker zadevajo zelo konkretne (tudi finančne) interese obrtne in gospodarske zbornice ter statusa današnjega Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, ki naj bi postal agencija.  

 

Poročamo, kaj se je v mesecu, ki je minil, glede teh zakonov zgodilo. Dodajamo še informaciji o dodatnih dveh zakonih.   

 

1. Zakon o postavitvi podpornega okolja za podjetništvo 

 

Predlagani zakon o pospeševanju podjetništva je na vladi »padel« in namesto njega so pripravili predlog zakona o postavitvi podpornega okolja za podjetništva.  

 

Navzven se ni nič zgodilo, saj v njem ostaja glavna ideja od prej, da podjetništvo ne bo več sinonim za malo gospodarstvo, ampak naj bi predstavljalo družbeno vrednoto. Predlog zakona tudi trdi, da so mala in mikro podjetja najbolj dinamičen, pa tudi najranljivejši del gospodarstva. Zaradi ranljivosti bo država morala še posebej skrbeti zanje. Eh, to bi radi videli. Zakon naj bi za mikro podjetja predvidel poenostavitve pri vodenju poslovnih knjig in pri plačevanju davkov ter prispevkov.  

 

Zakon bo tudi opredelil, da je spodbujanje podjetništva in inovativnosti proces, ki zahteva sodelovanje mnogih strani, ne samo Ministrstva za gospodarstvo. 

 

Novi zakon bo prinesel pravno podlago za sprejem programa za spodbujanje podjetništva (tako kot je bilo v prejšnjem predlogu). Doslej program pravne podlage ni imel, medtem ko bo v prihodnje pomoč podjetništvu zakonska obveza države. Zakonsko bodo regulirane tudi najpomembnejše podporne ustanove. Trenutno je še nejasno, v kakšno institucijo naj bi preobrazili Sklad za malo gospodarstvo. Prvotni namen Ministrstva za gospodarstvo je bil premik v smeri inovativnega financiranja, ampak ni še jasno, ali bo ta ideja uspela. 

 

Novi zakon postavlja tudi sistem institucij, prek katerih naj bi prek programov črpali sredstva iz bruseljske blagajne. Prav glede tega pa se je pri zamenjavi predlogov zakonov zgodil največji trik, ker bo podjetništvo v veliki meri tako prešlo v okrilje ministrice za regionalne razvoj. V preteklem mesecu smo torej doživeli pomemben premik moči v slovenski vladi. (Glej spodaj še dodatno predstavitev zakona o skladnem regionalnem razvoju.)    

 

2. Obrtni zakon 

 

Glede tega zakona oziroma dopolnitev starega zakona iz leta 1994 smo tudi že poročali, da je povzročil veliko hude krvi. Gre za listi A in B, se pravi opredelitve dejavnosti, zaradi katerih določeni samostojni podjetniki in podjetja »padejo« v obrt in s tem v okrilje Obrtne zbornice (s članarino vred), drugi pa v Gospodarsko zbornico. Na začetku je predlog dopustil celo možnost, da se lista B, zaradi katere se je marsikdaj dogajalo, da so inšpektorji »na terenu« precej kreativno določali, ali neka dejavnost sodi v obrt ali ne, kar ukine. Toda večje spremembe bi povzročile velike selitve članstva iz ene v drugo zbornico z vsemi finančnimi posledicami pri članarini vred, zato je obstajajoče razmerje moči doseglo, da kakšnih hudih sprememb ne bo, bodo pa listo B bolj natančno definirali, da ne bo več nedvoumnosti glede članstva ene in druge zbornice. Volk sit, koza cela.    

 

3. Zakon o spodbujanju turizma 

 

Z novim zakonom bo država poskušala popraviti napako, ki jo je storila s prenosom organizacije turistične dejavnosti na lokalno raven. Kot pravi državna sekretarka Mateja Mešl, se to ni obneslo. Z zakonom želijo postaviti temelje za sodelovanje lokalnih razvojnih partnerstev in države. Predlog zakona je že v državnem zboru. 

 

4. Zakon o internacionalizaciji podjetij 

 

Namen zakona je dobiti pravno podlago, ki bo natančneje določila pogoje za državne spodbude gospodarstvu. Posebno pozornost bo namenjal razvoju mreže gospodarskih predstavništev v tujini. S tem področjem se je država že doslej ukvarjala, a ga nikdar ni dokončno uredila. Še vedno se podvajata mreži Ministrstva za zunanje zadeve in Gospodarske zbornice Slovenije. Ministrstvo za gospodarstvo bo osnutek zakona poslalo vladi verjetno še ta mesec.   

 

Še: Zakon o skladnem regionalnem razvoju 

 

Ta zakon sicer ne sodi v osnovni paket novih zakonov, a vseeno pomembno posega na stran podjetništva. Ministrica za regionalni razvoj Zdenka Kovač je na predstavitvi na Obrtnem sejmu v Celju presenetila s podatkom, da Slovenija ni tako močno razdeljena na bogati in manj bogati del, kot se to pogosto govori. Po njenih podatkih je v Evropi bolj homogena samo še Švedska, povsod drugod pa so razlike med regijami večje. »Opažam pa, da v Sloveniji najbolj zaostajajo v razvoju tiste regije, kjer prevladuje velika industrija. Srž vsega razvoja je zato zame bilo in bo podjetništvo,« trdi ministrica.  

 

V praksi pa bo največja novost ločitev načrtovalske in izvajalske funkcije, kar zahteva tudi Evropska unija. Regionalne razvojne agencije, ki zdaj združujejo oba dela, naj bi postale javne ustanove, ki jih bodo financirale občine in država. Odziv med udeleženci posveta v Celju je pokazal, da ločitev načrtovanja od izvajanja zagovarjajo tudi v obstoječih regionalnih razvojnih agencijah.