Obljube in skrbi ministra za gospodarstvo

Avtor: Jože Vilfan | Objava: 09.09.2005

Minister mag. Andrej Vizjak predvsem poudarja lastno protibirokratsko naravnanost. Pred seboj ima še tri leta, da dokaže, da za energičnimi akcijami stojijo tudi dolgoročni koncepti.


Minister mag. Andrej Vizjak: »Davčna administracija ne zna tolmačiti predpisov, kako naj jih šele zavezanec?«

Dobro leto je, odkar se je zaključilo nekajletno ministrovanje profesorice dr. Tee Petrin, ki je mnoge navdušila s postavitvijo teoretično utemeljenega ogrodja za višanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, a hkrati požela tudi precej kritike, da je na tej osnovi razdelila veliko državnega denarja tistim, ki so deklarativno in ne vsebinsko prisegali na njene sheme. Potem je sledil krajši premor z dr. Lahovnikom, ki je pozabil na besedo podjetništvo in tvorno sodeloval pri polomiji LDS. Nova politična garnitura je vodenje ministrstva za gospodarstvo zaupala »človeku iz gospodarske prakse«. Minister Andrej Vizjak prisega na pohod podjetniškega duha nad birokracijo. V njegovih odgovorih zvenijo politične obljube in dejansko pri marsičem ukrepa neobremenjeno; toda kako se bo znašel pred kompleksnimi izzivi vodenja Slovenije v 21. stoletje, kar bo vendarle zahtevalo tudi nekaj teorije?  
 


Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Gospod minister, pred kratkim je bil objavljen razpis za direktorje direktoratov v vašem ministrstvu. Ali to pomeni, da bo v kratkem polno delujoče? 

Naše ministrstvo že ves čas deluje 100-odstotno. Že ob nastopu sem prišel z ekipo, z državno sekretarko in vodjem kabineta, in potem smo postavili nove v.d.-je direktorjev direktoratov. Glede na zahtevnost kriterijev pri teh kadrih smo ta mesta hitro zapolnili; vsi so iz gospodarstva, kar je pomembno, saj morajo imeti najvišji uradniki občutek, kako gospodarstvo deluje.  

Na to prisegate ... 

Da, uradniki se morajo podrejati interesom gospodarstva in ne narobe. Sam sem bil podjetnik, sodeloval sem v velikih podjetjih, bil sem inšpektor za delo, zatem župan, kar je tudi nekako kot podjetje. Spoznal sem takšne in drugačne težave podjetij. Puhlic se ne da prodajati, treba je biti konkreten in se hitro odzivati. Uradniki se sklicujejo na postopke, a marsikaj se da narediti hitreje.  

Govorite o lastnem ministrstvu? 

Tudi, nikoli ni nihče odličen. Pa seveda tudi na ravni vse vlade. Zato so spremembe, s katerimi odpravljamo birokratske ovire, naša prioriteta. Zato je velik korak naprej projekt Vse na enem mestu; ta je ravnokar zaživel.  

Toda s tem se ne morete hvaliti, ta projekt je nastavila prejšnja vlada. 

Ste v veliki zmoti. Vse je lepo, ko nekdo predstavi projekt, toda treba ga je izpeljati v praksi. Potem se pojavi kopica težav. Projekt je bil do našega prihoda na mrtvi točki, predvsem zaradi uradništva. 

Kje, na občinah ali na ravni vlade? 

Gre za organe v sestavi vlade. Gre za davčno upravo ... vse sem vam povedal. Nekateri so bili izredno pripravljeni, drugi pa so imeli kopico težav. Če ne bi bilo odločenosti vlade, se ne bi nič spremenilo. Nosilec projekta je bilo ministrstvo za javno upravo, mi smo pa pomembno sodelovali. Sistem VEM bomo še izboljševali, z ministrom Virantom bova obiskala določene vstopne točke, ocenila težave in izpilila rešitve.  

Podobno pomemben projekt v smeri deregulacije pa je tudi novi zakon o gospodarskih družbah. Upoštevali smo vrsto pripomb obrtnikov, podjetij in zbornic. Predlog zakona je pripravljen; v državnem zboru mora biti sprejet do konca leta. Bistvo sprememb gre v treh smereh: poenostavitev ustanavljanja in poslovanja podjetij, uskladitev zakonodaje s pravnim redom EU-ja glede višine kapitala in uvedba »evropske družbe«. Pri delniških družbah pa bo uvedena možnost tako imenovanega enotirnega vodenja, ko so lahko funkcije nadzornega sveta in uprave združene v enem telesu.  

Kaj je »evropska družba«? 

Gre za rešitve, ki poenostavljajo delovanje družbe na celotnem ozemlju EU-ja. 

Ali imate kaj vpliva pri uvajanju prožnejšega trga delovne sile? 

To je v pristojnosti ministrstva za delo in socialne zadeve. Gre pa za zelo pomembno področje za doseganje večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Trenutno se največ govori o lažjem odpuščanju, a pomembna smer rešitev je tudi sproščanje različnih vrst zaposlitve. Pri nas je na primer zaposlitev s skrajšanim delovnim časom prava redkost. Večja prožnost pri tem bo omogočila tudi pogumnejše zaposlovanje. Če se razume, da nihče ne more biti zaposlen, če dela ni, potem je vse lažje.  

Podjetniki se v veliki meri pritožujejo ne toliko nad nekimi splošnimi rešitvami, ampak glede nekaterih nelogičnih rešitev in postopkov. V kaj vi verjamete, v mantro velikih reform ali v izboljševanje postopkov? 

Na kratki rok je treba poenostaviti obstoječi sistem. To je vlada že naredila na davčnem področju, mislim na komisijo, ki jo vodi dr. Kranjec. Komisija je pripravila predloge, ki gredo v dveh smereh. Gre za podpiranje razvojne naravnanosti podjetij – z investicijskimi olajšavami predvsem, po drugi strani pa ti predlogi uvajajo vrsto poenostavitev. Danes je ogromno nejasnosti, kaj se šteje v strošek, kaj so davčno priznani odhodki in podobno. Prišli smo do tega, da davčna administracija ne zna tolmačiti predpisov, kako pa naj jih šele zavezanec? 

Toda v javnosti ni jasno, ali bodo predlogi Kranjčeve komisije sploh izpeljani ... 

To morate vprašati ministrstvo za finance. No, glede večjih reform pa veste, da imamo komisijo za reformo, in v njenem sestavku je odbor za davčno reformo, ki bo moral že v tem letu pripraviti izhodišča za naprej.  

Pri zbornicah pa se nam obeta prostovoljno članstvo? 

Teze za novi zakon so objavljene. Naše stališče je, da bomo podprli rešitve, ki jih želi gospodarstvo. Mi ne pišemo zakona za gospodarsko zbornico, temveč za gospodarstvo. Iz ankete, ki smo jo izvedli, sledi, da si gospodarstvo želi zbornico, da si želi povezovanja in da se bo povezovalo iz interesa oziroma prostovoljno. Če bo zbornica zastopala interese gospodarstva in bo od nje gospodarstvo nekaj imelo, se bo v zbornico tudi včlanjevalo. Midva z gospodom Čukom nisva na isti valovni dolžini. Jaz si ne upam trditi, da je neka trditev najboljša − to naj pove gospodarstvo; on pa si upa in trdi, da je to, kar on predlaga, najboljše.  

Je obrtna zbornica prožnejša? 

Da, obrtna zbornica se je v preteklih letih bolje prilagajala članstvu in ima tudi teritorialno bolje razdelan sistem. Njihova ideja, da bi bila članarina simbolična in da bi vse drugo služili s storitvami, gre v smeri, ki jo mi predlagamo. Predlogi obrtne zbornice so tudi upoštevani v zakonskih predlogih – mislim zlasti na enostavno knjigovodstvo za male podjetnike. Vedno pa ne pridemo skupaj; imamo različne poglede pri zakonu o gostinstvu, kjer mi mislimo, da je treba stvari deregulirati.  

Nasploh bi rekel, da na ministrstvu želimo dati rešitve, ki izhajajo iz potreb gospodarstva. Sam kot minister tudi veliko komuniciram z gospodarstvom. Hodim na dogodke, imam sestanke z vodstvi, kjer se veliko pogovarjamo, da vidimo, kaj gospodarstvo pričakuje in kakšne želje ima. 

Recimo, da sva obdelala »sistemske spremembe«. Kaj pa ukrepi, ki so usmerjeni v podporo razvoju gospodarstva, osvajanju novih trgov in podobno? 

Ukvarjamo se z internacionalizacijo podjetij. Letos smo sprejeli tri pomembne dokumente: uredbo o spodbujanju tujih investicij, program spodbujanja tujih investicij ter uvajanje predstavništev slovenskega gospodarstva v tujini. Doslej smo imeli približno 20 gospodarskih predstavništev v okrilju diplomatsko-konzularne službe; formalno bodo odslej vzpostavljena predstavništva slovenskega gospodarstva, ki bodo povečini delovala v okviru DPK, lahko pa bodo tudi samostojna. Predvsem pa bomo povečali število teh predstavništev, zlasti tam, kjer je gospodarsko sodelovanje intenzivno. S severno Italijo na primer veliko sodelujemo, pa tam nismo imeli gospodarskega predstavništva, ker so ta bila do zdaj vezana samo na administrativne centre. Ta predstavništva bodo za gospodarstvo opravljala različne storitve.  

Kakšna je bo vaši oceni gospodarska prihodnost Slovenije?  

Vesel sem podatkov, da se pri številu podjetij dogajajo pozitivne spremembe, da število novih podjetij in s.p.-jev narašča čedalje hitreje – če primerjam lanske in letošnje podatke. Nekaj se tako torej dogaja samo po sebi. To dokazuje, da smo Slovenci aktivni ljudje, iznajdljivi, dokaj dobro izobraženi. Če pa bo država spodbujala uresničevanje novih idej in kreativnost, bo toliko bolje. 

Kako pa lahko država spodbuja uresničevanje novih idej?
 

V obliki ugodnega poslovnega okolja, to je zakonodajni okvir. Potem so tu neposredne finančne spodbude za tisto, kar je najpomembnejše, to je tehnološki razvoj.  

Gre za splošni okvir in denar. Ali obstaja kaj več? Kak program, koordinacija? 

Ključno se mi zdi povezovanje raziskovalne dejavnosti in gospodarstva. Mislim, da bo ključno, da pri raziskovanju sodeluje gospodarstvo. Da se pri točkovanju za državno podporo to upošteva in podobno.  

Ampak poglejmo prakso. Ali ne bo Tehnološka agencija preseljena v ministrstvo za znanost? 

Za zdaj je sedež v ministrstvu za gospodarstvo in štejem, da je takšna agencija instrument gospodarske politike, zato bom branil njeno dokončno umestitev v ministrstvo za gospodarstvo.  

Zelo pomembno pa je, kaj smo naredili neposredno na področju podjetništva. Kot veste, smo PCMG preoblikovali v javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije – JAPTI. Sistemska rešitev bo taka, da bo ministrstvo tvorec gospodarske politike, izvajanje pa bodo prevzele izvajalske institucije – nadzor na koncu pa bo spet v ministrstvu za gospodarstvo. Te institucije morajo učinkovito in pregledno razdeliti denar. V tem trenutku vodstvo JAPTI, ki je v bistvu dosedanje vodstvo PCMG in TIPO, pripravlja organizacijsko shemo za novo organizacijo in načrt dela.  

Kako pa gledate na odpuščanja zaposlenih v nekaterih dejavnostih, predvsem v tekstilni? 

Mislim, da bi morali lastniki in menedžment pravočasno pripraviti razvojne vizije za nekaj let vnaprej. To je rešitev. Država ima sredstva za strukturne spremembe in tako je podpirala tudi spremembe v tekstilni industriji. Problem pa je v tem, da tisti, ki bi morali pripraviti dolgoročne programe, naredijo samo kratkoročne programe, da dobijo državno podporo. Gre torej bolj za programe na papirju. Takšne stvari, kot so tiste, ki so se zgodile v Beli krajini, je treba pravočasno preprečiti. Uprave družb morajo vedeti, kaj se dogaja v podjetju. Nedopustno se mi zdi, da nekdo izjavi, da ne bo odpuščanja, čez dva meseca prizna, da bo prišlo do odpuščanja, na koncu pa je odpuščenih 200 delavcev.  

Država Slovenija je v preteklosti namenila milijarde tolarjev prav za tekstilno industrijo. Ne vem, ali obstaja kakšno tekstilno podjetje, ki ni dobilo pomoči. A kaj so odgovorni naredili s tem denarjem? Tekstila namreč ne moremo odpisati kar počez. S pravimi rešitvami je mogoče preživeti: preživela bodo podjetja, ki se bodo prilagajala, kjer bodo uvajali nove izdelke, nov dizajn, gradili na blagovnih znamkah. Lon poslov je pa konec. V vseh dejavnostih.  

Torej, kaj manjka? 

Morali bi pravočasno imeti vse informacije. Ni koordinacije med gospodarskimi subjekti, regijami ... 

Za konec, povejte nam vaše stališče do grozdov.  Sodelovanje in povezovanje družb je na nekaterih segmentih nujno, a v preteklosti smo pretiravali, ker smo rekli, da so grozdi kar načelno ključna rešitev. Država je potem zaukazala, povezujte se, in podjetja so se povezovala zaradi denarja. To očitam grozdenju, nič drugega. Prave sinergije se hitro pokažejo in grozdi so tam nastali že zdavnaj. Grozd mora nastati zaradi resničnega interesa in ne zaradi državne podpore.   Lahko samo še dodam, da nekatere grozde podpiramo še naprej in ti so dobili veliko državnega denarja. Nazadnje sem bil na sestanku avtomobilskega grozda oziroma na tretjem letnem posvetovanju ACS o razvojnih gibanjih v avtomobilski dobaviteljski industriji na Bledu; toda o teh rečem časopisi ne pišejo.    

CILJI ZA GOSPODARSKA PREDSTAVNIŠTVA

Cilji vzpostavitve mreže predstavništev slovenskega gospodarstva (PSG) so:- zaščita slovenskih poslovnih in nacionalnih interesov, - pomoč slovenskemu gospodarstvu pri internacionalizaciji poslovanja,- promocija Republike Slovenije in njenega gospodarstva v svetu, - zastopanje gospodarskih interesov Republike Slovenije v tujini, - zagotavljanje kakovostnih in učinkovitih storitev za slovenska podjetja pri mednarodnem poslovanju ter - sistematično animiranje tujih vlagateljev na posameznih ciljnih trgih.
 
 
KAJ JE »EVROPSKA DRUŽBA«

Kratek odgovor ministra Vizjaka na vprašanje, kaj je to »evropska družba«, dopolnjujemo z naslednjim pojasnilom: Evropska unija je kot enega od ukrepov za poenostavitev poslovanja na ravni celotne Unije sprejela zamisel in pravne akte glede ustanavljanja tako imenovane evropske družbe. Z idejo evropske družbe, to je gospodarske družbe, ki je opredeljena na evropski ravni, se Evropska unija izogne usklajevanju različnih nacionalnih gospodarskih predpisov, saj za evropsko družbo veljajo neposredno dokumenti EU. Evropski dokumenti tako določajo, da je evropska družba delniška družba z najmanj 120.000 evri kapitala. Evropsko družbo je mogoče ustanoviti na novo, lahko jo pa kot matično ustanovi že obstajajoče podjetje ali skupina podjetij iz ene ali več članic Unije in tako pride do statusa poslovanja po osrednjih evropskih predpisih. Načelno je ta oblika podjetja mišljena kot rešitev za »družbe, katerih poslovanje ni omejeno zgolj na zadovoljevanje lokalnih potreb« in ki tako dobijo »možnost načrtovati in izvesti reorganizacijo svojega poslovanja na ravni Skupnosti«.


 
DIREKTOR NOVE AGENCIJE JAPTI

Dosedanji (od nedavna) direktor PCMG-ja je avtomatično postal direktor nove Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije. Vili Hribernik prihaja iz Celja, je magister znanosti z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, dosedanje delovne izkušnje pa ima v grafični dejavnosti (Cetis, Celje) ter v podjetju Primit, kjer je delal na področju svetovanja in prodaje zavarovanj. Star je 38 let.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"