Odnosi z javnostmi

Avtor: Brane Gruban | Objava: 10.06.2003

Disciplina, ki jo mnogi enačijo s propagando, čeprav gre za zelo bistveno razliko - za interes javnosti.



Bi dovolili, da vas operira kdo, ki nima prav nobenih znanj in kirurške prakse? Odgovor se kar sam ponuja. In vendar na področju komuniciranja z javnostmi vsak dan operirajo »mazači«. Prekletstvo poklica komuniciranja z javnostmi je namreč v tem, da (pre)več ljudi meni, da se na to področje spozna in da zanj ne potrebuje posebnih znanj.

Pa tudi, če soglašamo, da ima stroka odnosov z javnostmi potrebne veščine in znanje, so na poti njene uveljavitve številne prepreke. Mnogi namreč odnose z javnostmi enačijo s propagando. In kakšne so v resnici podobnosti in razlike med propagando in odnosi z javnostmi? Mnogim, tudi resnim poznavalcem tehnik propagande in odnosov z javnostmi ali »PR« (angl. Public Relations), se pri tem vprašanju zatakne.

Oba pojma sta danes namreč v rabi hkrati eksplicitno in zelo ohlapno, včasih znanstveno in drugič nadvse laično, populistično in pragmatično. Kljub vsemu pa se težko znebimo občutka, da laična umestitev sodobnih odnosov z javnostmi med specifične oblike propagande v resnici podcenjuje stvarne namene odnosov z javnostmi in jim s tem odreka kredibilnost. Problem je rešljiv zgolj na področju normativnih definicij obeh strok, o katerih pa se strokovnjaki in različni avtorji še danes ne morejo ali pa nočejo zediniti.

Večina resnih avtorjev se strinja, da je propagando možno in potrebno definirati glede na namene, ki jih z njo zasledujemo. Zdi se mi, da je dovolj posrečena in hkrati uporabna ter
neobremenjena trditev, da je »propaganda organizirano
prepričevanje«, katerega edina resna »pomanjkljivost« je le v tem, da je praviloma predvsem v interesu tistega, ki propagira. Da je z njo moč manipulirati, seveda ni nič novega. Toda to je tako, kot bi rekli, da je orožje nevarno in da ubija! V resnici ubijajo tisti, ki sprožijo petelina, »ubijajo« ljudje in njihovi slabi nameni, etično in moralno nesprejemljive deformacije, ki pačijo tisto, kar omogoča tehnologija.

Prav takšno pojmovanje propagande in zlasti manipulacije v vsakodnevni zgodovinski praksi so hudo breme za sodobne odnose z javnostmi, ki jih mnogi enačijo s propagando. Češ - odnosi z javnostmi so (samo) nova oblika propagande. Lahko pa zasledimo tudi zrcalno mnenje: odnosi z javnostmi pogosto uporabljajo tehnike propagande!

Odnose z javnostmi od enosmernega interesa pri propagandi
razlikuje prizadevanje za RESNICO, DIALOG in OBČI, JAVNI INTERES (interes javnosti).Tisti, ki teh načel ne zna, ne zmore in noče vgraditi v svoj vsakdanjik, ki ne zna v njihovem interesu žrtvovati posla, naročnika ali delodajalca, pač ni v najmlajšem poklicu na svetu, ampak v najstarejšem! Gre torej za intimno, osebno, moralno in etično opredelitev slehernega posameznika, ki se ukvarja z odnosi z javnostmi, saj se je stroka na normativni ravni z zavezujočimi kodeksi zavarovala pred tistimi, ki zlorabljajo cilje, ki jih v prepričevanju javnosti zasledujemo. Zato nikakor ne moremo pristati na tezo, da smo tisti, ki prakticiramo tehnike sodobnega komuniciranja z javnostmi, lakajsko vdani šefom, naročnikom, gospodarjem. Integriteta poklica nam narekuje, da smo prej sodnik in tožnik pri poroti, ki jo oblikuje interes javnosti.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *