Odstop terjatve

Dolžnik izpolni upniku svojo obveznost, ki jo je imel iz nekega njunega pravno-poslovnega razmerja. Po trenutku, ko je izpolnil obveznost, pa ga je tretja oseba pozvala na plačilo istega dolga, ki naj bi bil prenešen nanjo po dogovoru z upnikom – slednji dolžnika o prenosu dolga ni obvestil. Ali je dolžnik dolžan ponovno izpolniti terjatev tudi novemu upniku? 

Upnik lahko s svojimi terjatvami do dolžnikov prosto razpolaga, torej lahko svojo terjatev tudi prenese na tretje osebe. Obligacijski zakonik natančno določa pravila v zvezi s prenosom terjatve.  

Za sam prenos ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar pa ima odstopnik dolžnost, da ga obvesti o odstopu terjatve. Samo obvestilo sicer nima konstitutivnega pomena, kljub temu pa ima naznanilo pomembno funkcijo, saj mora biti dolžnik seznanjen s tem, komu je dolžan izpolniti svojo obveznost.  

 

Glede same oblike naznanila ni posebnih zakonskih zahtev, pomembno je, da je dolžnik z gotovostjo seznanjen s prenosom terjatve ter da se lahko zanese na resničnost vsebine. Dolžnik, ki ne bo vedel za prenos terjatve, bo postal prost obveznosti z izpolnitvijo primarnemu upniku. 

To pa ne velja v primeru, ko je dolžnik izvedel za prenos na kakšnega od drugih načinov, kot jih predpisuje zakon. Seveda se njegovega vedenja ne more enostavno domnevati, temveč ga mora tisti, ki ga zatrjuje, tudi dokazovati. Dolžnik, ki je dokazljivo vedel, da je terjatev prešla na tretjo osebo in je dolg kljub temu izpolnil primarnemu upniku, je še vedno zavezan izpolniti svojo obveznost tudi osebi, na katero je terjatev prešla! 

V zvezi z odstopom terjatve gre opozoriti še na to, da ima dolžnik proti novemu upniku enake pravice in obveznosti, kot jih je imel v razmerju s primarnim upnikom. Predvsem je to pomembno v zvezi s pravicami, saj lahko proti novemu upniku uveljavlja vse morebitne ugovore, ki jih je imel nasproti primarnemu upniku. Navedeno je posledica pravila, da se z odstopom terjatve položaj dolžnika ne sme v ničemer poslabšati, zaradi česar je prevzemnik terjatve dolžan vstopiti v pravni položaj v natančno takšni obliki, kot je obstajal v pravnem razmerju med prvotnim upnikom in dolžnikom. 

Obligacijski zakonik (UL RS 83/2001)