Oh, te bilance!

Avtor: Janko Volk | Objava: 11.02.2004

Imam dobiček in nič denarja na računu; imam nekaj denarja na računu, pa računovodstvo trdi, da imamo izgubo. Kako je to mogoče?



Se sprašujete: »Imam kar nekaj denarja na računu, računovodkinja pa mi pravi, da imam izgubo. Kako je to mogoče?« Ali: »Imam dobiček, moral bom plačati davek, pa nimam od kod, saj nimam nič denarja (na računu), kako je to mogoče?« Pojasnili vam bomo to navidezno protislovje in vam morda pomagali spremeniti nekatere poglede na poslovanje.  

Ključno pri tem je razumevanje stroškov, ki je temeljni način obnašanja podjetnika.  
 
Vrste stroškov in izdatkov ter njihov vpliv

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

NASVET

Navadno v poslovanju nastopajo tako izdatki, ki niso stroški, kot tudi stroški, ki niso izdatki. Zato je spremljanje poslovanja »na pamet, po občutku« zelo težavno, sprejemanje poslovnih odločitev na tej podlagi pa nevarno in ga odsvetujemo. Namesto tega najprej natančno raziščite svoje stroške in izdatke in njihov vpliv na vaše poslovanje.
Najprej o upravičenosti stroškov. Med kriterije potrebnosti stroška štejem predvsem njihovo nujnost za doseganje poslovnih učinkov. Za to skušamo vsakokrat odgovoriti na vprašanje: Kaj bi bilo, če tega stroška (nabave) ne bi realizirali? Če je odgovor podoben ugotovitvi, da bi s tem takoj ali v določenem časovnem obdobju izpadli prihodki, je potrebnost stroška ugotovljena – strošek je potreben za doseganje poslovnih učinkov; če pa je odgovor podoben ugotovitvi, da bo to verjetno vplivalo na potek naše proizvodnje, moramo oceniti realnost trditev in pretehtati nujnost nastanka stroška. Pri tem je treba še pretehtati njegovo optimalno višino (ali je mogoče dobiti ceneje, razmerje cena/kakovost, zahtevana raven kakovosti …). 

Imamo pa, nasprotno, stroške, ki ne pomenijo tudi izdatka (odhodka ali izdatke) in jih brez poznavanja zakonitosti poslovanja sploh ne registriramo kot pomembne za poslovni izid, saj jih ne vidimo (jih ni v prometu na računu), pa prav tako povzročajo, da se naš izid razlikuje od pričakovanj, ki temeljijo zgolj  na podlagi površnega opazovanja gibanj na našem računu.  
 
Prav te razlike povzročajo naše na prvi pogled protislovne ugotovitve: imam denar, a nimam dobička; nimam denarja, a imam dobiček. 
 
Stroški v pravem pomenu besede – ta pomeni, da se je nekaj potrošilo v poslovnem procesu - vplivajo na naš poslovni rezultat. Ta je v grobem izražen z razliko med vrednostjo prodaje naših izdelkov ali storitev in vrednostjo vseh naših vložkov v poslovni proces (stroški). Vložki se pretvorijo v izdelek, s prodajo preidejo k kupcu, torej je izdelek nastal s spremembo oblike vložkov.  
Stroški so v grobem, z izjemo amortizacije, vsi izdatki, in s tem vplivajo na našo likvidnost.  

Izdatki so poleg stroškov, ki so obenem izdatki, tudi nekateri drugi, ki so potrebni, da se je lahko odvil naš poslovni proces.  

a) Najprej naj navedem nekaj izdatkov, ki pa niso tudi stroški, ne vplivajo neposredno na poslovni izid in povzročajo samo gibanje na naših računih:
- odplačila glavnic kreditov in lizingov,
- nakupi osnovnih sredstev,
- nakup repromaterialov in surovin v količinah za porabo v daljših časovnih obdobjih.  

Odplačila glavnic kreditov ali lizingov pomenijo le zmanjšanje obveznosti do našega financerja, ki nam je s svojim denarjem omogočil, da izvajamo poslovni proces. Krediti so bili pred časom zabeleženi na našem računu, saj smo prejeli denar, ustvarili smo prejemek, zaradi katerega bomo v času vračila morali ustvariti tudi izdatke (vračila). Pri lizingu ne gre za prejemek v denarju, temveč v stvareh, ki smo jih dobili od lizingodajalca, ki je namesto nas imel izdatek (nakup sredstva), porabljeni denar pa mu bomo vračali v obrokih.  

Nakup osnovnega sredstva je za nas izdatek ob plačilu. Ker osnovnega sredstva ne »porabimo« s proizvodnjo manjše količine izdelkov, njegove porabe ne vračunamo v končno (majhno) količino, temveč skozi odpis vrednosti (amortizacijo) porabljamo in ustvarjamo strošek. 

Tudi izdatek, ki smo ga imeli zaradi nakupa surovin, repromateriala, ki še ni bil porabljen v proizvodnem procesu, še ni strošek. To nastane šele s porabo v poslovnem procesu, ko preide (ga vgradimo) v izdelek.   

b) Nekaj stroškov, ki niso izdatki, torej ne povzročajo gibanje na naših računih, a imajo neposreden vpliv na poslovni izid:- amortizacija, - obračunane, pripisane obresti,- neplačani računi dobaviteljem.  

Amortizacija ali odpis vrednosti pomeni nadomestilo za uporabo določenega sredstva, ki skozi poslovni proces prehaja v izdelek. S tem sredstvo izgublja vrednost, čeprav fizično ostaja v naši proizvodnji. To izgubo vrednosti »plačujemo« svoji družbi – lastniku sredstva. Lahko bi jo obravnavali kot najemnino, uporabnino ali celo kot »plačo sredstvu«. 

Obračunane obresti pomeni strošek najema denarja. Če jih kreditodajalec pripisuje glavnici (v času moratorija), zanje pošilja obračune in jih ne plačujemo sproti, pomenijo le strošek, ki pa bo povzročil izdatek v trenutku plačila.  
Neplačani računi dobaviteljem so strošek, saj smo prejeli material in ga porabili v svoji proizvodnji. Ker so »neplačani«, ne pomenijo izdatka, temveč obveznost, ki jo bomo morali pokriti v določenem času.  Prav zadnje je največkrat uporabljeni instrument za zagotavljanje naše likvidnosti, ob tem pa moramo pričakovati, da takih ukrepov ni mogoče uporabljati v nedogled, saj nam lahko dobavitelji kaj hitro prekinejo dobave, kar pa lahko povzroči velike težave v poslovanju. 
Navadno v poslovanju nastopajo tako izdatki, ki niso stroški, kot tudi stroški, ki niso izdatki, v poljubnih kombinacijah višin. Za to je spremljanje poslovanja »na pamet, po občutku« zelo težko, sprejemanje poslovnih odločitev na tej osnovi pa nevarno.  Naš denarni tok povzema samo izdatke, ki pa so lahko kombinirani, v enem znesku, kot sta na primer anuiteta kredita ali obrok lizinga (glavnica - izdatek, ki ni strošek, in obresti - so strošek in izdatek), kar še dodatno zamegli predstavo. 

V tem sklopu moram posebej izpostaviti amortizacijo, ki jo le redki upoštevajo v svoji enostavni kalkulaciji poslovnega rezultata, ko imajo pred očmi le denarne tokove in pa anuitete kreditov, ki vsebujejo tudi obresti.  Tako so pojavi, ki smo jih zgoraj opredelili kot protislovne, popolnoma razumljivi, in tudi takoj razumljeni, le, da nas mora nekdo spomniti na to. 
 
Pa si oglejmo še zvezo med denarnim tokom (izkazom finančnega izida), izkazom poslovnega izida in bilanco stanja, kot osnovnimi izkazi družb.    

Denarni tok 

Ta prikazuje gibanje denarja po naših računih (na njih in z njih, ne med njimi!). 

a)
Prvi del se nanaša na poslovanje.

Prikazuje prejemke na naš račun iz naslova poslovanja (plačana prodaja), izredne prihodke, ki smo jih realizirali – prejeli smo plačilo že odpisanih terjatev iz faktur, zmanjšanje poslovnih terjatev - torej smo prejeli plačilo zapadlih faktur in zmanjšanje aktivnih časovnih razmejitev, kar pomeni prejem dela odloženih prihodkov. 

Izdatke pomenijo odhodki brez dolgoročnih rezervacij (nabava surovin, plače, prispevki, storitve ...), izredni odhodki, porast zalog (končne – začetne), zmanjšanje dolgov, povečanje pasivnih časovnih razmejitev (izdatek, ki pomeni odložene stroške). 

b) Drugi del se nanaša na naložbenje.

Prejemki se nanašajo na naložbenje, zmanjšanje vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev, zmanjšanje vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, oboje kot prejemki iz naslova prodaje teh sredstev.  

Izdatki izkazujejo povečanje vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, povečanje vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev, kot izdatke za nabavo teh, in povečanje kratkoročnih finančnih naložb.  

c) Tretji del se nanaša na tokove pri financiranju.

Kot prejemke prikazuje vsa povečanja dolgov – kratkoročnih in dolgoročnih in rezervacij kot prejemka (najem kredita, nakazilo na našračun), in vsa zmanjšanja istovrstnih dolgov kot izdatke (vračila posojil vseh vrst).  

V prejemke so vključene tudi vse prejete obresti ali drugi finančni prihodki, med izdatke pa vse plačane obresti ali drugi finančni izdatki.  
Z upoštevanjem začetnega stanja denarja na računu, pribitkom prejemkov nad izdatki (ali obratno), dobimo končno stanje na računu.  

Celotni izkaz in povezavo med njim ter izkazom poslovnega izida ter bilanco stanja prikazuje tabela:  

Izkaz finančnega izida  BU – izkaz poslovnega izida BS – bilanca stanja
A. Finančni tokovi pri poslovanju Povezava s (z)
a) Prejemki pri poslovanju  
Poslovni prihodki BU
Izredni prihodki, ki se nanašajo na poslovanje BU
Začetne manj končne poslovne terjatve BS, BU
Začetne manj končne AKČR BS, BU
   
b) Izdatki pri poslovanju  
Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoročnih rezervacij BU
Izredni odhodki, ki se nanašajo na poslovanje BU
Končne manj začetne zaloge BS, BU
Začetni manj končni poslovni dolgovi BS, BU
Začetne manj končne PKČR BS, BU
   
c) Prebitek prejemkov pri poslovanju  
   
B. Finančni tokovi pri naložbenju  
a) Prejemki pri naložbenju  
Finančni tokovi, ki se nanašajo na naložbenje BS
Pobotano zmanjšanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev BS
Pobotano zmanjšanje opredmetenih dolgoročnih sredstev BS
   
b) Izdatki pri naložbenju  
Pobotano povečanje opredmetenih osnovnih sredstev BS
Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih naložb BS
Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih naložb BS
   
c) Prebitek izdatkov pri naložbenju  
   
C. Finančni tokovi pri financiranju  
a) Prejemki pri financiranju  
Finančni prihodki, ki se nanašajo na financiranje BU
Pobotano povečanje dolgoročnih rezervacij BU, BS
Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih dolgov BS
Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih dolgov BS
   
b) Izdatki pri financiranju  
Finančni odhodki, ki se nanašajo na financiranje BU
Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih dolgov BS
Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih dolgov BS
   
c) Prebitek izdatkov pri financiranju  
   
Č. Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov  
   
x) Finančni izid v obdobju  
y) Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov  

Vse spremembe postavk v bilanci stanja se odražajo v izkazu finančnega izida ali obratno (prejemki ali izdatki pomenijo spremembe – povečanje ali zmanjšanje dolgov, terjatev ...), le ena postavka je odvisna le od izkaza poslovnega izida – to je celotni dobiček ali izguba, ki poleg novih zadolžitev ali prevrednotovanja lahko povečuje ali zmanjšuje bilančno vsoto.   

Vrednotenje postavk v bilanci stanja 

Vrednotenje postavk v bilanci stanja je še zlasti pomembno, saj lahko »napihnjene« vrednosti pomenijo veliko nevarnost za bodoči poslovni izid, podvrednotenje pa »skrivanje« dejanskih rezultatov, ki bi sicer lahko pomenili davčno obveznost. Prav tu se najbolje odraža »računovodska politika«, ki ni kaprica računovodij, temveč napotek za njihovo delo, da jim ni treba za vsako knjižbo iskati potrditve pri preobremenjenih direktorjih. 

Za poslovne partnerje, ki presojajo našo boniteto (dobavitelji, banke), je podvrednotenje ugodno, saj imamo v poslovanju nekaj rezerv, prevrednotenje pa nevarnost, da bo družba zašla v težave. 
Zato je pošteno vrednotenje, ki ga morda potrdijo tudi zunanji revizorji, še kako pomembno za ohranjanje našega poslovnega ugleda, ki ga je, če ga izgubimo, težko povrniti. S tem se nam tudi zmanjšajo možnosti financiranja razvojnih ali investicijskih projektov s krediti, brez njih pa težko oblikujemo zadostne količine denarja za financiranja brez škode za potrebno višino obratnih sredstev. 

Sklenemo lahko le s tolažbo, da bomo za vse svoje dobičke prej ali slej (več ali manj enako) plačali, »kar je cesarjevega«, to lahko le odložimo za nekaj časa, in vse »telovadbe« prelagajo obveznost morda iz časa, ko jo lahko pokrijemo, na čas, ko nam bo to povzročilo hude likvidnostne težave.


Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"