Podjetnik logo
 

Pet kilogramov neuporabnih dovoljenj

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 10.07.2003

Ko moraš zaradi denacionalizacije znova pridobiti vsa dovoljenja...



Včasih od podjetnikov slišimo tudi zgodbe, ki bi jih lahko uvrstili v rubriko Saj ni res, pa je. Pestrost zapletov, s katerimi se srečujejo podjetniki na svoji poti, je resnično brezmejna.

Eno takšnih zgodb sta doživela prvi in zadnji lastnik kampa Menina v bližini Mozirja. Kamp je deloval od leta 1983, ko je prvi lastnik izkrčil drevje in grmovje in uredil 200 parcel za goste. Zemljišče je bilo takrat v občinski lasti, s katero je zasebnik sklenil pogodbo o najemu petih hektarjev površin. Kamp z lastnim jezerom je nato vrsto let dobro posloval, v najboljših časih je na 200 parcelah gostil kar 400 prikolic in šotorov.

Po vojni je obisk tujih gostov, ki so prej močno prevladovali, drastično upadel. In ko je bilo stanje že tako težavno, je prišla denacionalizacija. Zemljišče je čez noč dobilo približno petdeset lastnikov, ki so bili združeni v dve agrarni skupnosti; meja med obema skupnostima je šla natanko po sredini kampa. Nekdanji lastnik kampa, ki se je do takrat pogovarjal o najemnini zemljišča samo z občino, se z vsemi lastniki ni mogel dogovoriti o najemu in se je odločil prodati nepremičnine v kampu.

In zdaj zgodbo nadaljuje novi lastnik Jurij Kolenc. Kot domačin se je z lastniki zemlje laže pogovoril o najemu zemljišča, in v prepričanju, da je s tem rešil vse težave, je leta 2000 od nekdanjega lastnika kupil nepremičnine v kampu. »Ob nakupu sem dobil pet kilogramov papirjev. Mislil sem, kako dobro sem kupil, potem pa se je pokazalo, da papirji niso bili nič vredni. Veljavno je bilo samo gradbeno dovoljenje, vsa druga dovoljenja za delovanje kampa sem moral pridobivati od začetka,« pojasnjuje. Dovoljenja je zbiral leto in pol, medtem ko je za začetno ureditev kampa potreboval le en mesec. In ker je med tem že plačeval najemnino, gostje pa so že prihajali, je nekaj časa delal celo na črno.

»Mislim, da bi se morali zgledovati po Italiji. Kolikor vem, tam lahko začneš opravljati dejavnost, tudi če nimaš vseh dovoljenj, si jih pa dolžan v naslednjih dveh letih pridobiti. Pri nas pa moraš takoj vse urediti,« je kritičen Jurij Kolenc.

Kritičen je tudi do denacionalizacije, zaradi katere po njegovih trditvah samo v Zgornji Savinjski dolini čaka kup projektov v predalih. Denacionalizacijski spori so ustavili naložbe v gradnjo hotela, bazena, apartmajev in igrišča za golf.

Jurij Kolenc sicer trdi, da je vodenje kampa odličen družinski posel. V Menini letos pričakuje tretjinsko zasedenost, med gosti je več kot 90 odstotkov tujcev, povrečen obiska pa traja skoraj sedem dni. Od domačih gostov je zelo veliko podjetij, za katere Kolenc organizira piknike. S kampom, ki obratuje pol leta, lahko družina živi vse leto. »Vseeno pa nismo prišli v nacionalni turistični program in zato nismo dobili podpore na nobenem razpisu, na katerega smo se prijavili. Škoda je, da država vedno podpira ene in iste turistične centre,« trdi Jurij Kolenc.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *