Podjetnik logo
 

Plavanje za razbremenitev telesa in duha

Avtor: Matej Štakul | Objava: 10.03.2002

Plavanje je namenjeno vsem - dojenčkom, otrokom, odraslim, ostarelim, celo invalidom in nosečnicam, priporočajo pa ga predvsem ljudem, ki vseskozi živijo pod stresom.



Nedolgo tega je imel podpisani možnost ogledovanja lepot Slovenije kar iz helikopterja. Še danes mi ne gredo iz glave prizori, ko sem z začudenjem ugotavljal, koliko Slovencev ima ob svojih hiškah bolj ali manj razkošne bazene. Naj so zgolj za postavljanje pred sosedi ali pa resnično namenjeni zdravi rekreaciji, je seveda skrivnost. Precej manj skrivnostno je, da že sama misel na vodo sprošča pozitivne občutke. Navsezadnje je plavanje izjemno zdravstveno sredstvo, razvija higienske navade in daje tudi varnost pred utopitvijo. Morebiti se prav zato zdijo prav neverjetni rezultati raziskav, ki kažejo, da je v Sloveniji kar 40 odstotkov odraslih prebivalcev, ki ne znajo plavati. In med njimi je bistveno več žensk. V ta namen vsako leto organizirajo številne promocijske prireditve, kjer predstavljajo programe učenja in tehnike plavanja, pa tudi druge športne zvrsti v, na in ob vodi.

Plavanje je lastno človeku že od pradavnine. Sprva je bilo namenjeno le preživetju, kasneje pa se je razvilo v kulturo, ki je človeku pomagala, ga sproščala. No, v srednjem veku so ljudje telo skrivali, pa tudi sicer niso kaj dosti dali nase. Zato ne čudi, da je pomen plavanja povsem zamrl. Šele v 15. stoletju so znova govorili o plavanju, predvsem kot delu osebne higiene. A do tekmovalnih plavalnih začetkov je bila še dolga pot – v svetu konec 19., v Sloveniji v začetku 20. stoletja. Prvo tekmovanje v deželici na sončni strani Alp je bilo tako avgusta 1919 na Bledu. O razmahu plavanja na naših tleh pa govorimo po zgraditvi prvega bazena na Iliriji deset let pozneje. Začeli so namreč ustanavljati klube, ki so dandanes prisotni v vseh slovenskih mestih.

Plavalni uspehi so se v osemdesetih začeli z bratoma Petrič, nato v začetku devetdesetih z Igorjem Majcnom in Matjažem Koželjem, danes pa je v ospredju svetovni rekorder Peter Mankoč, ki mu sledijo uspešni Blaž Medvešek, Alenka Kejžar in Anja Čarman. Omeniti velja tudi mladi rod plavalcev, ki so lani blesteli na evropskem prvenstvu (Tamara Sambrailo, Matjaž Markič, Bojan Zdešar, Matjaž Pernat, Jernej Mencinger), in seveda komaj 13-letno Anjo Klinar, vzhajajočo plavalno zvezdo, pred katero je še svetla kariera.

Komu je plavanje namenjeno

Plavanje je zadnjih deset let v velikem vzponu in je vse bližje širšemu krogu ljudi. Dejstvo je, da je namenjeno vsem – dojenčkom, otrokom, odraslim, ostarelim, celo invalidom in nosečnicam. Plavanje je glede na druge telesne dejavnosti specifična motorična dejavnost; v vodi pač ne obremenjujemo sklepov in hrbtenice, pri čemer pa deluje celotno telo. In to ne glede na tehniko plavanja.

Podobno kot pri številnih drugih oblikah vadbe se je tudi pred začetkom plavanja treba ustrezno ogreti. Pravilno raztezanje je sproščeno in lahkotno, pozornost usmerimo na mišice, ki jih raztegujemo. Napačno je raztezanje, ko z mišicami trzamo, ali pa raztegovanje do točke bolečine.

O prostoru vadbe

V Sloveniji je bazenov ogromno, največ jih je v okviru toplic (zdravilišč). Ta svojo ponudbo v zadnjih letih širijo in prilagajajo tudi za področje rekreativnega plavanja in ne samo kopanja v zdravstvene namene. Naj omenimo Terme Čatež, Moravske toplice, Zdravilišče Laško, Terme Olimia, Terme Palace in Terme Zreče. Tudi ostala “bazenska” klima je v Sloveniji ugodna. Tako gradijo in obnavljajo kar nekaj olimpijskih bazenov (mer 50 krat 25 metrov). Prvi takšen je bil v Kranju, nedavno so ga zgradili v Kopru, gradijo ga tudi v Mariboru. Bazen v Radovljici so obnovili, dobil je tudi streho nad glavo, za potrebe evropskega prvenstva v vaterpolu prihodnje leto pa na obnovitev čaka tudi bazen na Kodeljevem v Ljubljani. Za primerjavo s tujino: Ljubljana je ob albanski Tirani edina prestolnica brez pokritega olimpijskega bazena! Tudi to se bo v kratkem spremenilo, saje je BTC že odkupil zemljišče od mesta Ljubljane, na katerem namerava zgraditi pravi Aqua land na površini 2000 kvadratnih metrov.

Oprema

Stvari se resda pomikajo na bolje, a dejstvo je, da so z gradnjo bazena povezani veliki stroški. Tako je izdelava bazena nekajkrat dražja od gradnje telovadnice. Je pa tudi res, da se visoke stroške da razmeroma hitro pokriti. V bazenu se namreč hkrati rekreira precejšnja množica ljudi. Trendi so takšni, da ljudje vse več denarja namenjajo zdravju in rekreaciji. Plavanje pa je za človeka primerno tudi, ker z njim niso povezani preveliki izdatki – seveda na rekreativni ravni, ko so potrebne le kopalke, plavalna očala in natikači. Prav nasprotno velja za tekmovalno plavanje, ki že dolgo ni več poceni šport. Novi materiali, iz katerih so dresi, so namreč obupno dragi (70.000 tolarjev). Vse več je tudi tako imenovane suhe vadbe na posebnih trenažerjih, a ti simulatorji ne dajejo enakega učinka kot vadba v vodi.

Drugi stroški

Med druge stroške sodi predvsem vstopnica za bazen, ki stane med 800 in 1000 tolarjev. Plavalni čas pa je ponekod omejen na dve uri. Sicer pa so letni stroški za otroka, ki ga starši usmerijo v plavanje, največ 200.000 tolarjev, kar je vsaj sedemkrat manj od smučanja.

Učinki vadbe na podjetnika/podjetnico

Evropski delovni čas se pomika naprej, ljudje vse pozneje prihajajo v službo. Zato mnogi prihajajo na bazen kar pred začetkom delavnika. V Ljubljani je tako bazen odprt že od šeste ure zjutraj in odgovorni znajo povedati, da je med plavalci zjutraj kar nekaj politikov, zdravnikov in drugih, morebiti nekoliko manj znanih ljudi. Povprečno vsak preplava kilometer in pol, nato pa se okrog osme odpravi v službo. Pozitivni učinki vadbe so hitro vidni na mišičevju nog in trupa, ki postane krepkejše. Priporočajo pa ga predvsem ljudem, ki vseskozi živijo pod stresom. Po plavanju je človek čudovito osvežen, za nameček pa se mu krepijo srce, dihanje in krvni obtok. Plavanje sicer tudi razbremenjuje sklepe, hrbtenico in ramena, zato je zelo koristno pri bolečinah v hrbtu. Izboljšuje tudi presnovo – ta se pri plavanju v 25 stopinj Celzija topli vodi pospeši do 100 odstotkov, utrjuje in krepi pa se tudi odpornost pred prehladom.

Usklajenost med vadbo in zaposlenostjo

Za poslovne ljudi je znano, da imajo prostega časa vse manj, a ga zato znajo nameniti sprostitvi. Plavanje je tako idealna sprostitev pred službo (med 7. in 9. uro) pa tudi po koncu delovnega časa (po šesti zvečer). Svetujemo plavanje na dva načina. Prvo je tako imenovano plavanje s premori. Najprej 25 metrov plavanja, nato 45 sekund počitka in znova 25 metrov plavanja. V tem ritmu plavajte vsaj 250 metrov, nato pa še nadaljnjih 20 minut. Premori ne smejo nikoli biti tako dolgi, da bi utrip zdrknil na normalno število. Drugo je tako imenovano vztrajnostno plavanje. Plavajte 10 minut, ne da bi se prijeli roba bazena (ali se ustavili). Ko boste boljše pripravljeni, lahko čas plavanja podaljšate na 20 minut. Popolnoma nepomembno je, kako hitro plavate. Pomembno je le, da pravilno dihate. Dihajte ritmično in nikoli ne zadržujte sape. Če je to vaša edina telovadba, plavajte najmanj trikrat tedensko, sicer je vaš trud po pridobivanju kondicije in tudi hujšanju zaman.

Motivacijski vidik

Plavanje izboljša počutje in polepša postavo, zato naj ne bi bilo težav z motivacijo. Čeprav se vam zdi, da ste v vodi brez teže, pa terjajo gibi pri plavanju proti uporu vode enako število kalorij kot pri fitnesu. Odvisno od hitrosti plavanja porabite v eni uri od 500 do 700 kalorij. Za tiste z nekaj več kilogrami je plavanje poleg kolesarjenja naravnost idealen šport. S plavanjem namreč izgubite odvečne kilograme, saj se združita dva učinka – boriti se morate proti uporu vode, zaradi hitrejše presnove pa porabite več energije, ki si jo telo hitro vzame iz maščobnih rezerv.

P.S.: Vse in še več o plavanju smo izvedeli ob pomoči Tomaža Torkarja, kordinatorja pri Plavalni zvezi Slovenije in trenerja pri plavalnem klubu Olimpija.

Nasveti za večjo varnost pri plavanju

  • Nikoli ne plavajte takoj po zaužitem obroku, počakajte vsaj eno uro. Tako se izognete omotici, mišičnim krčem in srčnim težavam.
  • Pred plavanjem stopite pod prho, da se ohladite, ali pa v vodo zlezite počasi. Tako se boste izognili temu, da srce ne bi dobilo dovolj kisika, kar lahko povzroči bolečino.
  • Če ima voda manj kot 20 stopinj Celzija, plavajte kratek čas, da se izognete revmi in prehladu.
  • Ko plavate v močno klorirani vodi, si nadenite plavalna očala, sicer se vam lahko vnamejo oči ali celo veznica.
  • Plavate lahko tudi med menstruacijo (zaščitite se s tamponom). Plavanje je učinkovita terapija proti trebušnim krčem.

Mitja Meršol, odgovorni urednik Dela, o plavanju:

“Plavanje in voda mi ogromno pomenita kot vrsta razbremenitve po stresu. Prav zato imam plavanje ob smučanju in nekaterih drugih športih zelo rad. Ob sredah se na športnem druženju dobimo s prijatelji, najprej malce telovadimo, nato pa igramo še odbojko. V bazenu se nato še dodatno ohlajam, bodisi po zmagi ali porazu pri odbojki. Sprostitev po tekmi pa ima pri nas, Krogu rahlo načetih, zelo pomembno vlogo. Včasih se obnašamo, kot da smo mlajši in skačemo ob odbojkarski mreži, zato je kar odrešilno, ko se vržemo v bazen. Voda pa ob takšnem druženju ponuja tudi poseben ambient za klepet. Človek malo plava, se nato ustavi, poklepeta. Tudi o večjih težavah, ki takoj postanejo precej lažje. Voda na tovrstne pogovore deluje zelo stimulativno in kot razbremenitev.”

KOMENTARJI

Če želite svoje mnenje o tem članku deliti z drugimi bralci vas vabimo, da svoje mnenje vpišete spodaj. Komentarjev ne cenzuriramo, samo v skrajnih primerih, ko gre za spodbujanje nestrpnosti, navajanje h kriminalnim dejanjem ipd. Za mnenja ne odgovarjamo.

 

 

Ime
Naslov *
Vsebina *

Prosimo seštejte petindvajset in sedem * 
Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *