Podjetnik logo
 

Pletenine Ros

Avtor: Irena Novak | Objava: 10.06.1993

Od začetka v otroški sobi do dveh trgovin



Lastnica podjetja za izdelavo modnih pletenin Ros je morala zaradi družinskih težav pred leti pustiti službo, vendar se nekako ni mogla zadovoljiti s tem, da bi bila samo gospodinja. Tekstilna dejavnost ji je bila blizu (prej je bila kot tehnična sodelavka zaposlena na Fakulteti za tekstilno tehnologijo) in tako je začela v domači otroški sobi izdelovati povijalne plenice in si še vedno želela vrniti se v svoj poklic. Sčasoma pa je začela vlagati v nove stroje in je proizvodnjo razširila v garažo in naprej, dokler ni vsa stvar prišla tako daleč, da so zgradili delavnice. Danes v teh delavnicah v dveh izmenah dela osem delavcev in to z najsodobnejšo tehnologijo. V Ljubljani imajo dve svoji trgovini, pletenine Ros pa prodaja tudi nekaj boljših butikov po vsej Sloveniji.

Znanje si je Sonja Rot Sfiligoj pridobivala ob delu in dolgo je bila edina oblikovalka modelov. Zdaj si to delo delita z zetom, ki je po poklicu oblikovalec. V podjetju je zaposlena tudi njena hči, študentka tekstilne tehnologije, ki skrbi za komercialni del poslovanja, uvaja pa se tudi v vsa druga dela. Po svojih močeh pa pri delu pomagajo tudi vsi drugi družinski člani. Lastnica podjetja je redno na vseh vodilnih modnih sejmih (Milano, Pariz, Frankfurt) in prav tako na sejmih, na katerih predstavljajo nove tehnologije dela.

Nedavni nakup sodobnih strojev jim je omogočil, da sledijo najnovejšim svetovnim modnim gibanjem in vzdržujejo vrhunsko kakovost izdelkov, saj se jim je to vedno zdelo pomembnejše kot obseg proizvodnje. Nakup najnovejše tehnologije se jim zdi edina mogoča pot, če hočejo držati korak z domačo in tujo konkurenco, čeprav to nikakor ni bila majhna naložba in so se morali zaradi nje precej zadolžiti. Čeprav časi niso najbolj ugodni za prodajo - zaradi zmanjševanja kupne moči prebivalstva in zaradi sive konkurence na vseh vogalih, ki ji ni treba plačevati dajatev - so z novo zakonodajo odpadle vsaj težave zaradi omejitev uvoza tehnologije. Rotova se še prav dobro spominja časov, ko je morala en stroj šestkrat peljati nazaj v tujino, preden ga je smela uvoziti. Takrat so bili prisiljeni kupovati rabljeno in zastarelo tehnologijo in že zato niso mogli konkurirati družbenemu sektorju. Seveda imajo tudi danes težave, in sicer z velikimi dajatvami in surovinami, ki jih nabavljajo izključno v tujini, ker pri nas kakovost ni vedno zadovoljiva, še večja težava pa so modne barve, vendar je v primerjavi s preteklostjo slika precej drugačna. Zasebna podjetja laže zdržijo konkurenčno dirko, ker imajo manj režije in večjo motivacijo za delo, meni Sonja Rot Sfiligoj.

Redno sodeluje na Sejmu mode v Ljubljani, da ostajajo na sceni, kot bi se reklo. Sodelujejo tudi v okviru sekcije tekstilcev, kjer se v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije pogovarajo, da bi slovenski tekstilci ustanovili skupno blagovno znamko in z njo poskušali prodreti na tuji trg. "Če hočeš, tudi zmoreš," meni Sonja Rot Sfiligoj.

KOMENTARJI

Če želite svoje mnenje o tem članku deliti z drugimi bralci vas vabimo, da svoje mnenje vpišete spodaj. Komentarjev ne cenzuriramo, samo v skrajnih primerih, ko gre za spodbujanje nestrpnosti, navajanje h kriminalnim dejanjem ipd. Za mnenja ne odgovarjamo.

 

 

Ime
Naslov *
Vsebina *

Prosimo seštejte dvanajst in devet * 
Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *